Anatomija Nadalove rimske desetke

ATP 20. Maj 202117:01 > 21. Maj 2021 0:24 0 komentarjev
Nadal Rome Masters

Po nedeljskem finalu rimskega mastersa smo odšli v "drobovje" nove zmage Rafaela Nadala v največjem teniškem rivalstvu z Novakom Đokovićem.

POVEZANO

Španec je z brezhibno igro v ključnih momentih spet dokazal, zakaj mu na pesku že skoraj dve desetletji ni para, Srba porazil s 7:5, 1:6, 6:3 in v medsebojnih srečanjih znižal na 28-29.

Kljub temu, da je imel “Nole” v odločilnem nizu dve priložnosti, da pobegne z brejkom prednosti na 3:2, je “Rafa” obe žogici ubranil in nato že v naslednji igri izkoristil svojo priložnost ter se ni več oziral.

Za mnenje o tem, kaj je prineslo uspeh Špancu, če gledamo iz strogo teniškega oz. statističnega vidika, smo povprašali kar človeka, ki je finale spremljal iz “prednje vrste”, za mikrofonom. Našega komentatorja, Petra Pevca.

Kar se taktičnega vidika tiče se je Rafa lotil predvsem Novakove bekend strani, v celotnem dvoboju mu je odigral 64 % vseh udarcev na bekend stran. V prvem nizu so bili forhend spini dovolj globoki in hitri, da so Novaka vlekli za osnovno črto, v drugem pa je Đoković našel prostor blizu osnovne črte in začel diktirat tempo,” hiter pregled določenih aspektov naredi Pevc in nadaljuje:

Prvi igralec sveta je tudi več žogic pošiljal na Nadalovo bekend stran in sicer 55 %, predvsem pa je bila logična taktika Srba čim bolj držati osnovno črto, to mu je tudi uspevalo, saj je odigral le 22 % žog dlje kot dva metra za osnovno črto, pred njo pa udaril 25 % vseh udarcev.”

Če pogledamo še statistiko pri Nadalu, je kralj peska v obeh nizih, ki ju je dobil, navduševal z zgodnjim prevzemom pobude s forhendom, z njim udarjal kar 70 % žog na Novakov bekend in zaključeval v prazen del terena. To potrjujejo tudi odstotki položaja na igrišču pri “Rafi”, saj je s forehandom odigral kar 75 % žog bodisi pred osnovno črto (23 %), bodisi do dva metra za osnovno črto (53 %).

Zelo zanimiv se mi recimo zdi tudi vidik, da je 13-kratni zmagovalec Roland Garrosa dobil kar 91 točk, ki so štele manj kot 9 udarcev, Novak recimo 74. Čeprav bi mnogi mislili, da na pesku odločajo daljše toče pa temu ni tako. Točk, ki so štele po več kot 9 udarcev je bilo le 27, pri njih pa je dominiral Novak in jih dobil kar 20,” zaključi Pevc.

Fascinantno je spremljati tudi zmago z vidika dediščine, ki jo za seboj pušča “Rafa”. Špancu uspevajo zadeve, ki jih bo kateri koli teniški igralec zelo težko potolkel.

Tako je recimo že 22. v karieri zmagal proti aktualni št. 1 svetovnega tenisa, z nedeljskim triumfom se je še utrdil v vodstvu po deležu dobljenih tekem na masters turnirjih (82,74 %), na ATP turneji pa ima Majorčan nenadkriljiv odstotek dobljenih tekem (91,61 %)!

Kot sugerira zgornji “čivk”, je Nadal na več kot polovici turnirjev s peščeno podlago, kamor je prišel igrat, tudi zmagal, pravkar končani Rim je bil sedmi osvojen ATP turnir v njegovi karieri, kjer je rešil vsaj eno meč žogico, sezona 2021 pa je že njegova 15., v kateri je slavil na vsaj enem mastersu.

Rafa je drugi najstarejši igralec, ki je slavil na mastersih, pa tudi drugi najmlajši! Več pomladi od Španca je imel kot zmagovalec tega ranga turnirjev le Roger Federer, mlajši pa je bil Michael Chang, ki je pri 18 letih osvojil Toronto, je pa Nadal vseeno najstarejši zmagovalec v Foru Italicu.

Še to, vzdevek “kralj peska” je vsekakor na mestu, saj je Nadal z Rimom slavil že na 62. turnirju s peščeno podlago. Njegov najbližji zasledovalec je Argentinec Guillermo Vilas s petdesetimi, na tretjem mestu jih ima 40 Avstrijec, Thomas Muster.

Karte se bodo do Rolanda Garrosa še nekoliko premešale, a jasno je, da mora biti Rafa v Parizu glavni favorit za 14. naslov. Bomo videli, če mu bo konkurenca bogatenje teniške zapuščine uspela pokvariti, a za zdaj še ne kaže, da bi prišlo do “menjave straže”.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!