Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po več kot desetih letih neporaženosti na osrednjem igrišču Wimbledona, skupno šestih letih neporaženosti na najprestižnejšem grand slamu sezone in štirih zaporednih naslovih, je Novak Đoković vendarle moral priznati premoč. Kot brzovlak je tenis dokončno v novo ero popeljal 20-letni španski supertalent Carlos Alcaraz.
Če smo potrebovali nov dokaz, kako zelo poseben je Carlos Alcaraz, smo ga dobili v nedeljskem finalu Wimbledona. Čeprav prihaja iz s peskom obsedene Španije, medtem ko naj bi njegova igra najbolj do izraza prišla na trdi podlagi, je le dober mesec po veliki zaušnici in streznitvi s strani Novaka Đokovića v Roland Garrosu, pri komaj 20 letih osvojil svoji prvi grand slam na travi. Na osrednjem igrišču, ki ga lahko označimo skoraj za drugi dom srbskega teniškega asa.
Po večletnem iskanju pravega naslednika svete trojice, potem ko pravi preskok ni uspel nobenemu od opevanih talentov zadnjega desetletja, to zdaj uspeva mlademu Špancu. A ni zgolj naslednik sonarodnjaka Rafaela Nadala, kakor tudi ne Rogerja Federerja, ki je za nekatere Špance sicer skoraj škandalozno njegov največji vzornik. Strokovnjaki, vključno z najuspešnejših igralcem tenisa v zgodovini, ki ga je kljub katastrofalnemu začetku finalnega dvoboja uspel streti v petih nizih in skoraj petih urah igre, so si enotni: Alcaraz združuje najboljše od vseh treh, Federerja, Nadala in Đokovića. Strašljiva misel.
“Že zadnjih 12 mesecev poslušamo, da ima v igri elemente Rogerja, Rafe in mene. Strinjam se. Praktično ima vse najboljše teh treh svetov. Za 20-letnika je izjemno psihološko odporen in zrel. Premore tekmovalno mentaliteto španskega bika, borbenega duha in neverjetno obrambo, ki so leta krasili Rafaela. Mislim, da ima backhand podoben mojemu, kot tudi obrambo in sposobnost prilagajanja. To je bila moja prednost vrsto let, tudi on jo ima. S takšnim igralcem še nisem igral. Roger in Rafa sta imela svoje prednosti in slabosti. Carlos je zelo popoln igralec,” je Carlitosu laskal Đoković. Večje pohvale Španec ne bi mogel prejeti.
Neverjetna sposobnost učenja in prilagajanja
To je bil sicer drugi finale na turnirjih velike četverice za mladega teniškega asa. Lani je na OP ZDA v finalu ugnal Casperja Ruuda. Letos v Avstraliji zaradi poškodbe ni nastopil. Nato je v Roland Garrosu izgorel v želji proti Đokoviću, a se iz te izkušnje nemudoma ogromno naučil in to pokazal dober mesec dni pozneje v Londonu, ko je dobil še drugi finalni obračun, v katerem je nastopil.
“Pred tem dvobojem sem mislil, da ne morem ugnati Novaka. Po tem epskem obračunu lahko rečem, da nanj gledam drugače. Ta trenutek si bom zapomnil, saj bom v prihodnje vedel, da da lahko proti njemu zdržim tudi pet nizov, odigram težke izmenjave in dobre nize ter fizično in mentalno ostanem v igri. Premagati Novaka in osvojiti Wimbledon je nekaj, o čemer sem sanjal od začetka igranja tenisa. To je največji dogodek v mojem življenju,” je po zmagi dejal Alcaraz in skozi besede znova pokazal, da znanje vpija kot goba.
Njegova vrnitev po velikih težavah, ki jih je prestajal na polfinalnem dvoboju v Roland Garrosu, je za filmsko zgodbo. Španec je tik po dopolnjenem 20. letu starosti pokazal, da gre vendarle še za neizkušenega igralca. Na njem takšnega pritiska še ni bilo. V dvoboj proti velikanu tenisa, ki je lovil zgodovinski in rekordni 23. grand slam, je vstopil celo kot favorit in v igri pretiraval. To je že v tretjem nizu vodilo do pojava krčev, ko je v nadaljevanju le še nemočno pospremil pohod Srba do finala.
Slavje v Wimbledonu je nov dokaz, da premore neverjetne instinkte za učenje, rast in prilagajanje. “Zdaj sem povsem drugačen igralec kot v Parizu. Zaradi tistega dogodka sem zelo zrasel. S turnirja sem se naučil, kako se ponašati s pritiskom in živčnostjo. Seveda na travi ni enako kot na pesku, a sem vesel, da sem ostal v boju do konca, da nisem obupal in se boril do zadnje žogice.”
Najmlajši po Hewittu in Beckerju
Carlos je v nedeljo vpisal še dvanajsto zaporedno zmago na travi. Pred dopolnjenim 21. letom je to v vseh zgodovini uspelo le še Lleytonu Hewittu in Borisu Beckerju. Prav tako je po Nemcu tudi najmlajši, ki je osvojil Wimbledon. Becker je leta 1985 ob naslovu štel komaj 17 let in nato uspeh ponovil še kot 18-letnik.
Od leta 2003 je na “sveti travi” slavila zgolj velika četverica Federer, Nadal, Đoković in Andy Murray. Alcaraz je tako prekinil kar dvajsetletno vladavino. “Pričakoval sem, da bom imel s teboj težave na pesku in morda na trdi podlagi, a ne na travi,” se je ob podelitvi nagrad najboljšim pošalil 36-letni Srb, ki je neuspešno lovil izenačitev na vrhu večne lestvice zmagovalcev Wimbledona, kjer z osmimi lovorikami ostaja Federer.
“To je dobro na novo generacijo. Ostali bodo videli, da sem ga premagal in jim bi to lahko dalo vero, da ga lahko tudi oni. To je odlično tako zame kot ostale mlade igralce,” je ob drugem in zagotovo ne zadnjem grand slamu še dodal Alcaraz, ki je z zmago tudi ubranil položaj številka 1 na svetovni teniški lestvici ATP.
Kot se je po eksploziji Federerja v velikega rivala razvil španski matador Nadal in se je slednjemu za protiutež pojavil še Đoković, se za Srbom rojeva naslednji velikan. Prihodnost tenisa je v dobrih rokah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!