Pred vrati je prvi teniški vrhunec sezone v Melbournu. Na Odprtem prvenstvu Avstralije je organizator – Tennis Australia z Mednarodno teniško zvezo – znova povečal nagradni sklad. Ne gre le za lepotni popravek, "vreča denarja" je okrepljena kar za dobrih 13 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Poenostavljeno rečeno: če si teniški profesionalec ali profesionalka in si uvrščen med najboljših 100 na svetu, si finančno preskrbljen.
Začnimo pri repu. Že v primeru statusa kvalifikanta/-ke, so si dekleta in fantje priigrali soliden znesek, če ga primerjamo s turnirji pod ATP/WTA pragom.
Veroniki Erjavec se je v njenem premiernem nastopu na turnirjih velike četverice žal ustavilo že v prvem krogu kvalifikacij, pa je na izhodnih vratih Melbourne Parka vseeno vnovčila spodobnih 19.000 evrov. Drugi krog kvalifikacij prinaša okoli 27 tisočakov, finalni krog pa nekaj manj kot 40.000 evrov.
Z novim tisočletjem nastopila enakost
Kaja Juvan in Tamara Zidanšek sta s svojo uvrstitvijo na svetovni teniški lestvici neposredno uvrščeni v glavni del tekmovanja ob reki Yarra. Biti del elitne 128-erice pomeni lepo čast, hkrati pa nosi tudi zajeten kos denarne pogače. Tudi če bi Ljubljančanka in Konjičanka na prvi stopnički doživeli poraz, bosta bančni račun obogatili za 120.000 avstralskih dolarjev (dobrih 73.000 evrov).
Bolj globoko v žreb prodreš, širši je nasmešek in debelejša denarnica. Za četrtfinale bodo letos dekleta in fantje – OP Avstralije je leta 2001 sledil zgledu US Opena ter izenačil nagradna sklada za tekmovanje posameznikov in posameznic – denimo prejeli 366.500 evrov, polfinale nosi 605.000 evrov, finalista bosta v žep pospravila nekaj več kot milijonček.
Kdor se bo v soboto oziroma nedeljo čez dva tedna na sredini Rod Laver Arene znašel s pokalom za zmago, bo zaslužil rekordnih 1,92 milijona evrov.
Vsaj za pokritje stroškov
“Denarne nagrade smo povečali za vsako fazo tekmovanja, najbolj pa okrepili finančni zalogaj v kvalifikacijskih krogih ter zgodnjih fazah tekmovanja med posamezniki in dvojicami,” je na novinarski konferenci prejšnji mesec povedal direktor tekmovanja Craig Tiley.
Nagradni sklad tekmovanja letos znaša rekordnih 52,8 milijona (lani 46,7 milijona) evrov.
Denarni sklad je na Odprtem prvenstvu Avstralije od preloma tisočletja zlagoma rasel z izjemo obdobja pandemije, ko se od leta 2020 do 2021 praktično ni spremenil (43 milijonov evrov).
Za ilustracijo: v 2015 je pogača znašala 24,42 milijona evrov, januarja 2010 so organizatorji pripravili 14,71 milijona evrov, leta 2005 je bilo na voljo 11,66 milijona evrov, medtem ko je leta 2001 t. i. “veseli Slam” (Happy Slam) pripravil 8,46 milijona evra, kar se danes sliši naravnost smešno.
Še en kontrast, ki da človeku misliti. Na prelomu tisočletja sta zmagovalca prvega vrhunca sezone – Andre Agassi in Jennifer Capriati – na izhodnem okencu dvignila ček v vrednosti (vsak) dobrih 400.000 evrov. Za odtenek več kot letos, … če prideš do četrtfinala!
Pod črto je tenis postal šport, v katerem se vsaj tisti najboljši nad zaslužkom res ne morejo pritoževati, je pa res, da bo poskrbljeno predvsem za “smetano”, torej najboljših 200 na svetu. Kot del te elite si pot na najprestižnejše štiri turnirje, kjer najbolj glasno rožljajo s “cvenkom”, lahko utreš vsaj prek kvalifikacij. Tudi tam zgolj s sodelovanjem vsaj pokriješ stroške.
Na ATP in WTA tekmovanjih je zgodba seveda drugačna, da o turnirjih serije ITF sploh ne izgubljamo besed.
Za primerjavo: 242. igralka sveta, Primorka Dalila Jakupović (na sliki zgoraj). je ta teden v tajskem Nonthaburiju za četrtfinale na ITF turnirju prejela mizernih 940 dolarjev pred davkom. Ko se boste za nekoga torej naslednjič vprašali “Ali mu je v tenisu uspelo?”, naj vam kot točka preloma služi podatek, ali je uvrščen/-a med najboljših 200 na svetu.