Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Novak Đoković je največji teniški igralec vseh časov. Če ste njegov navijač, ali pa ne, si to pač morate priznati. Diskusijo je dal Srb spat že lani, letos je svoj status samo še podčrtal, odebelil, jo potrdil, če hočete. Toda zakaj ima Beograjčan v svetu tenisa toliko nasprotnikov, celo gorečih sovražnikov? Poglabljamo se v jedro te zagonetke in odgovarjamo na takšna in drugačna vprašanja, recimo s tem, zakaj se prvemu igralcu sveta dogaja, da na zaključnem mastersu občinstvo glasno skandira njegovemu nasprotniku, ki je na prizorišče prišel le kot rezerva.
Prvi vtis. Novak je na ATP turnejo vstopil leta 2005. Tu se kaže, kako pomemben je v športu in življenju nasploh videz, ki ga daš nekomu ob prvem snidenju.
V naslednjih petih sezonah je “Nole” nabral deset predaj, ki so močno zaznamovale njegovo kariero, saj so bili številni – vključno z njegovimi tekmeci – prepričani, da Srb hlini zdravstvene težave. Enostavno zato, ker je izgubil zagon in uvidel, da ne bo mogel zmagati. Četrtfinale Rolanda Garrosa 2006 proti Rafaelu Nadalu pri zaostanku z 0-2 v nizih, nekaj tednov kasneje “odjava” v finalu Umaga proti Stanu Wawrinki, pa spet predaja Rafi v polfinalu Wimbledona 2007 tik preden je izgubil tretji niz. Tu je še Monte Carlo 2008, nedokončan “ples” z Rogerjem Federerjem ter primer OP Avstralije 2009, ko se je v boju za polfinale vdal Andyju Roddicku.
Ta si je dal je na novinarski konferenci nekaj mesecev prej duška in pred srečanjem s Srbom v četrtfinalu domačega Slama na vprašanje novinarja, kaj meni o težavi Đokovića s kolkom in bolečinami v hrbtu, odvrnil: “Kar precej jih ima … poleg nenehnih krčev ga muči ptičja gripa, vranični prisad, glavobol, SARS (hudi akutni respiratorni sindrom op.a.) in običajen prehlad.”
Poanta zgodbe? Novak je ob prihodu na turnejo naredil vtis, kot da je slab poraženec, saj je na nekaterih pomembnih tekmah enostavno ‘vrgel brisačo v ring’. Kasneje se je izkazalo, da so bile te zdravstvene težave najbrž povezane z intoleranco na gluten.
“Rafa, v težavah sva”
Zahodni svet si še leta 2023 ne more opomoči od dejstva, da je iz Srbije, kjer tenis ni niti šport številka 3, prišel nek nadut tip in razbil duopol Federer-Nadal. Rivalstvo, ki je polnilo časopisne stolpce in prodajalo daleč največ vstopnic na teniških prizoriščih po celem svetu, je nekdo s svojim tenisom enostavno ubil.
Od poletja 2007 pa do začetka leta 2010 ni predstavljal nevarnosti, saj je taboril na 3. oziroma 4. mestu ter teniška titana gledal v hrbet, potem pa je prišlo obdobje, ko se morali navijači Švicarja in Španca pač sprijazniti, da je Đoković še kako pomemben dejavnik svetovnega tenisa.
Besedna igra
G.O.A.T. v športu velja za kratico največjega vseh časov (v angleškem prevodu: greatest of all time). Beseda “goat” v angleščini pomeni “kozel”.
Stric in dolgoletni trener “Rafe”, Toni Nadal, se je tega predobro zavedal že davnega poletja 2005. Ko je postopal po All England Clubu, je njegovo pozornost ujelo srečanje 1. kroga na wimbledonskem igrišču številka 18 med ‘nekim srbskim najstnikom’ in Argentincem Juanom Monacom. ‘Nole’ je slavil po treh nizih, Toni pa je odkorakal v slačilnico do svojega nečaka: “Rafa, imava težavo. Ime ji je Novak Đoković in z brezhibnim tenisom premaguje tvojega prijatelja.”
Ta težava je ‘kralja peska’ v njegovi karieri premagala kar tridesetkrat, razvilo se je nepozabno rivalstvo.
Od ponujanja ‘lizike’ navijačem do bolečega poraza
Đokovića so v začetku kariere mnogi demonizirali tudi zaradi oponašanja teniških zvezdnikov. Bodimo realni, s tem je bržčas pridobil več simpatizerjev, kot pa gorečih nasprotnikov, povsem drugače pa je z njegovimi histeričnimi izpadi.
Če je po materi Dijani podedoval toplino do svojih dveh otrok, pošiljanje imaginarnega srca navijačem po veličastnih zmagah in verjetno tudi mirnost v odločilnih trenutkih, pa znajo kromosomi očeta Srđana v največjem teniškem igralcu vseh časov prebuditi arogantnega tepca, ki ga povprečen teniški navdušenec zaničuje.
Odrezav odnos do pobiralcev žogic, kreganje s sodniki, gestikuliranje proti gledalcem in vulgarne žaljivke, uperjene proti tribunam, vse to je Beograjčana stalo oceana navijačev, ki bi mu sicer lažje priznali veličino na športnem piedestalu.
Ga to grize? Absolutno! Toda težave z nadziranjem čustev so mu odvzele nekaj, kar mu pomeni še precej več – oropale so ga ene zvezdice na največjih turnirjih.
S svojim norenjem ne prizanaša niti lastni ekipi, ki ji je letos med drugim dejal, da niso v pomoč in še sami ne vedo, kaj svetovati.
Vse to je d(aaa)aleč od salonskega obnašanja pionirjev tenisa Billa Tildna, Freda Perrya in navsezadnje Henrija Lacostea, katerega blagovna znamka s kultnim krokodilčkom krasi Đokovićeva prsa.
‘Novax DjoCovid’
Januar 2022 – trenutek, ki bo iz arhiva štrlel kot eden izmed največjih madežev v zgodovini tenisa. Izvršni direktor OP Avstralije Craig Tiley Đokoviću obljubi miren prihod in nastopanje na prvem vrhuncu sezone, a zalomi se že na melbournskem letališču Tullamarine.
Da skrajšamo zgodbo, Novak na prizorišču sicer opravi nekaj treningov, a mu vizum prekličejo ter ga zaradi nespoštovanja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa izženejo iz države.
Beograjčan v trenutku postane junak plejade sovražnikov cepljenja proti covid-19 in zaščitnik svetovnega prebivalstva, ki mu življenje otežujejo (politične) odločitve za zajezitev pandemije, po drugi strani pa si nakoplje gnev milijonov nasprotnikov, ki vpijejo: “Zakaj bi morala biti zanj pravila kakorkoli drugačna, kot za ostale?!” Argument slednjih primer Čehinje Renate Voračove postavlja na trhle noge, a škoda je nepopravljiva.
V ‘filmu’ svetovnega tenisa je Novak dokončno utrdil status negativnega lika. Tudi zato, ker je o svoji dejavnosti pred prihodom v Avstralijo ter statusu cepljenja takrat dokazano lagal.
Ker je pač težko biti Srb
Še ena alineja, ki je nikakor ne gre zanemariti pri trobljenju v rog, da Đoković nikoli ne bo mogel doseči ravni priljubljenosti Federerja in Nadala oziroma v novejšem obdobju Jannika Sinnerja in Carlosa Alcaraza, je njegova narodnost.
“Če prihajaš iz majhne vzhodnoevropske države z bolečo nedavno zgodovino, lahko to vpliva na tvojo priljubljenost. Vsi zelo dobro vemo, da če bi bil Američan, ki bi osvojil 24 grand slamov, 39 mastersov in šest zaključnih turnirjev, bi imel kip v vsakem mestu,” je o tej temi povedala nekdanja zmagovalka Wimbledona, Francozinja Marion Bartoli.
Hudiča, na to problematiko se je navezal še protagonist sam, potem ko je v New Yorku letos dvignil 24. “pehar” za zmago na turnirjih velike četverice.
“Zato je težko biti Srb, ker ga ni naroda na tem svetu, ki bi imel tako bogato zgodovino trpljenja, suženjstva in stradanja v imenu Kristusa,” je nekoč govoril filmski igralec Danilo Lazović. Je imel prav in je Novak res žrtev slabe percepcije Srbov v svetu? Presodite sami.
Še v domačih logih ima nasprotnike
Tadeja Pogačarja nima vsak Slovenec na posterju svoje sobe, prav tako ni čisto vsak od dveh milijonov frapiran nad predstavami Luke Dončića. Enako velja za največjega srbskega športnika vseh časov. “Noleta” ne prebavljajo zlasti navijači Partizana, saj je večkrat javno pokazal, da pripada rdeče-belemu delu glavnega mesta, čeprav je bil kot najstnik del TK Partizan.
Olje na ogenj
Da v Albaniji Đoković ni najbolj priljubljen, niti ne čudi. K temu dodatno pripomorejo tudi takšne stvari: pred začetkom udejstvovanja na Davisovem pokalu prejšnji teden v Malagi je srbska reprezentanca na tekmo z VB v dvorano vkorakala ob pesmi “Veseli se srpski rode”, ki po mnenju albanskih medijev poziva k priključitvi Kosova nazaj Srbiji. “Skladba je priljubljena med srbskimi ultra desničarji,” je na omrežju X zapisal kosovski medij Kos Data.
Navijaška skupina Grobari mu je tako leta 2015 na enem izmed košarkarskih derbijev skandirala: “Plati porez pi*** ciganska!” (Prevod: Plačaj davek pi*** ciganska), saj ima prebivališče 36-letnik zaradi nižje stopnje davkov že od začetka kariere prijavljeno v Monte Carlu.
Ne manjka takih, ki Đokoviću zamerijo, češ da ima blokado samo takrat, ko zaigra v dresu državne izbrane vrste. Minuli vikend je “zaribal” v Davisovem pokalu, še zmeraj mu manjka zlata olimpijska kolajna, pri čemer je na OI v Tokiu predlani odpovedal boj za bronasto kolajno z Nino Stojanović. Srečanje dvojic za tretje mesto je (nad)človek, ki sicer velja za najbolje pripravljenega teniškega igralca, odpovedal zavoljo poškodbe ramena.
Veganska prehrana, objemanje dreves (naklonjenost psevdoznanosti), molk o vladajoči politiki predsednika Aleksandra Vučića, izpadi njegovega očeta in črna gradnja v Beogradu so zadeve, ki njegovi priljubljenosti v domačih logih ravno ne delajo usluge.
Mimogrede, v podkastu naših srbskih kolegov z naslovom “Wish & Go” je Đoković zaupal anekdoto, kako je nekoč med prostim popoldnevom z družinico na Savskem keju v Beogradu do njega prišel naključni mimoidoči. Po kratkem pogovoru mu je dejal, da je bržčas edini Srb, ki med tekmami Đoković-Federer navija za Švicarja. Novak mu je odvrnil, da s tem nima težav: “Če ste edini, potem je to super.”
Povej mi, Siri …
“Noletu” javnost med drugim zameri tudi to, da ima podcenjujoč odnos do nasprotnikov in jim z zdravniškimi odmori med tekmami oziroma pavzami skuša zrušiti ritem, vzeti momentum. No, dejstvo je, da Srb ne počne nič takega, kar bi bilo po sodobnem teniškem kodeksu prepovedano. V najslabšem primeru je vprašljiva etičnost tovrstnih potez. Če pa to tekmecem pride do živega, so si sami krivi.
Internetna gverila
Posebna kasta so Novakovi navijači. Obstajajo sicer izjeme, toda če se človek malce sprehodi po družbenih omrežjih, bo dobil občutek, da so določeni pristaši Đokovića le priložnostni ljubitelji tenisa, ki bodo beli šport prenehali spremljati v trenutku, ko se bo njihovo športno božanstvo uradno upokojilo. Anonimen bralec na enem izmed srbskih portalov je pod pod komentarji zapisal: “Ta raja nima pojma, kaj sploh gleda, v resnici tenisa nimajo radi, ampak prek Novakovih uspehov zgolj zdravijo svoje komplekse. Pripravljeni so žaliti in na najbolj grob način omalovaževati Novakove nasprotnike. Njihova najnovejša tarča je – povsem brez razloga postal – Carlos Alcaraz, v vseh odločitvah pa vidijo teorijo zarote.
Novak je trn v peti skoraj vsem igralcem na turneji, še najbolj fascinantna pa je njegova odličnost v trenutkih, ko se tekma “lomi”. Tu je morda Srb celo najboljši športnik vseh časov. Dobil je kar devet turnirjev, potem ko je moral reševati zaključne žogice za zmago nasprotnikov.
V človeški naravi je, da si na vrhu želimo gledati nova imena, stiskamo pesti za “autsajderje”. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov so (bili) javno osovraženi tudi Mike Tyson, Floyd Mayweather, Cristiano Ronaldo, Tom Brady, LeBron James, Lewis Hamilton, Zlatan Ibrahimović itd. Za dobrim konjem se kadi. Ni Đoković kriv, da je pač najboljši.
Ker tenis ni tekmovanje priljubljenosti ali šport, kjer se – kot pri smučarskih skokih – ocenjuje slog, vam bo digitalna pomočnica Siri brez dileme odgovorila, kdo je največji vseh časov. Priljubljen, ali ne.
Navijači v Torinu navijajo za Hurkacza, ker si želijo, da je Sinner prvi v skupini:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!