Prvi slovenski smučar s smukaškimi točkami svetovnega pokala in državni hitrostni rekorder Aleš Brezavšček v novi sezoni vodi projekt reprezentantke BiH Elvedine Muzaferije.
“Trener, serviser, šofer, kuhar,” o svoji aktualni zaposlitvi pripoveduje Aleš Brezavšček, ki je nov smučarski izziv sprejel v Bosni in Hercegovini. Od nove sezone namreč skrbi za 24-letno Elvedino Muzaferijo, prvo bosansko alpsko smučarsko s točkami svetovnega pokala. Dobrega četrt stoletja po tem, ko je on kot prvi Slovenec osvojil smukaške točke svetovnega pokala.
Kot trener se je pozneje preizkušal v Ukrajini, Belorusiji in na Hrvaškem, nato pa doma, in sicer tako na reprezentančni kot tudi klubski ravni. “Sledilo je obdobje, kot sem se moral malce umakniti. Sprva zaradi družine, nato pa sem uredil hišo in se končno odločil za operaciji hrbta. Predolgo sem odlašal. Kar 20 let. Pod črto, bil sem na ‘servisu’ in postavil streho. No, nato sem bil pripravljen na vrnitev,” pravi 51-letni Mojstrančan.
“Naš smučarski svet je dokaj majhen. Včasih pač le preoblečeš bundo. Zdaj imam bosansko. Elvedina je ambiciozna in delavno naravnana smučarka. Ni ena tistih, ki le govorijo, temveč tudi marsikaj postori. Sama je prilezla na visoko raven, zdaj je pripravljena na korak naprej. Ocenila je, da v želji po tem potrebuje trenerja, ki bo delal za njo. Manjkajo ji tudi kilometri. To je razlog, da sem tukaj,” pripoveduje Brezavšček, ki je na plačilni listi bosanske smučarske zveze. Za vse ostale stroške mora poskrbeti smučarka s pomočjo pokroviteljev in družine.
Delo z Elvedino Muzaferijo je, kot pravi, dolgoročno naravnano. Zato se je v prvi fazi sodelovanja lotil osnov, tudi postavitve na smučeh in tehnike. Zaradi tega se nista podala na južno poloblo, temveč sta celotno trenažno obdobje opravila na evropskih ledenikih. Težava pa je nastopila jeseni, ko so bili pogoji v Evropi izjemno slabi. Rešitev sta našla v Koloradu, kjer sta se na treningih priključila Avstrijkam, Američankam in Nemkam. “Smo tako majhna ekipa, da se preprosto moramo priključevati večjim reprezentancam. Na srečo dobro poznam kar nekaj trenerjev in lahko odprem kakšna vrata. Poleg tega tekmeci v Elvedini še ne vidijo hujše tekmovalne grožnje. Ilka Štuhec ima glede tega seveda več težav,” pravi slovenski trener na bosanski misiji. Vanjo je kot fizioterapevtsko pomoč vključil Petra Baumkircher, hčerko Nežke Poljanšek.
Sezona 2023/24 se je ob vseh težavah z vremenom le začela. “Žal ji letos še ni bilo dano pokazati prav veliko. Toda cilji so dolgoročno naravnani. Letos, konkretno, jo želim čim večkrat videti v trideseterici. Dolgoročni cilj pa je, da bi jo do olimpijskih iger 2026 v Cortini d’Ampezzo že oblikovali v pravo smukačico. Verjamem, da je to ob pravem pristopu izvedljivo,” o dvakratni olimpijki (2018 in 2022) in najboljši zimski športnici iz BiH, ki je doslej osemkrat prišla do točk svetovnega pokala (najboljši rezultat: 18. mesto v superveleslalomu v St. Moritzu, 2021), pripoveduje Aleš Brezavšček.
Slovenski rekorder
Naš sogovornik je tudi slovenski rekorder v hitrostnem smučanju. Ob koncu tekmovalne kariere se je namreč resno lotil tudi te panoge. Sprva je želel prebiti čarobno mejo 200 kilometrov na uro. Letvico je nato še dvignil. Osebni in državni rekord znaša 240 kilometrov na uro. Lastnik svetovnega rekorda je sicer Francoz Simon Billy, ki je letos v Varsu drvel s hitrostjo 255,6 kilometra na uro.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!