Ana Bucik: Lažje je podreti kot pa graditi

Ana Bucik. Foto: Profimedia

Izhodišče Ane Bucik bo na domači Zlati lisici ob koncu tedna precej slabše od položaja, ki se ga je oklepala na začetku sezone. In tudi pričakovanj. Vseeno po trenerski zamenjavi in nekaj bolj spodbudnih vožnjah verjame, da bi bili lahko prav domači tekmi želena prelomnica.

Ana Bucik je resda slovenska alpska smučarka z največ točkami v novi sezoni 2023/24. Toda skupno le 83 točk ter 22. mesto v veleslalomskem in 27. v slalomskem seštevku svetovnega pokala je precej manj od pričakovanj 30-letne Novogoričanke. Ob tem na pragu jubilejne 60. Zlate lisice odkrito priznava, da tudi na treningih ni blestela. Posledično je veliko vprašanje, kako dosegljivi so zanjo najboljši rezultati v Kranjski Gori, kjer je bila že peta v slalomu in osma v veleslalomu. ”Čez noč ne gre,” pravi primorska specialistka za tehnični disciplini, ki ob tem pozdravlja trenersko spremembo, po kateri je Gregorja Koštomaja na čelu ekipe nasledil Mitja Kunc.

Na Zlato lisico ste vsekakor že pripotovali s precej boljšo rezultatsko popotnico in bolj samozavestni. Kako obremenilna je posledično želja, da bi prav domača tekma predstavljala prelomnico?

Vsekakor je drugače. Sem bolj vesela, da sem doma. Tudi obeh tekem se bolj veselim. Ko stojiš na štartu, je to zelo pomembno. Zadovoljna sem, da mi je na zadnjih treningih uspel korak naprej. No, še vedno nisem tam, kjer bi želela biti. V pričakovanjih moram biti realna. Upam, da mi bo dala domača tekma dodaten zagon, s katerim bi obrnila rezultatsko krivuljo.

Že v napovedih pred sezono smo zaznali določeno mero previdnosti. Ste morda že takrat čutili, da se pripravljalno obdobje ni odvilo v povsem želeno smer?

Da, že ob koncu poletja in na začetku sezone sem imela pomisleke. Rezultat na otvoritvenem veleslalomu sezone v Söldnu je vse skupaj nekoliko ublažil. Zavedam pa se, da je bilo pravih voženj na treningu preprosto premalo. Temu primerni so tudi rezultati. Vse se odraža tudi v samozavesti. Deloma je sicer normalno, da forma malce zaniha. S tem sem se težje soočila, saj se je krivulja v zadnjih letih stalno vzpenjala. Nato sem naletela na oviro. Vem, da jo bom preskočila. Potem bodo rezultati znova takšni, kakršne želim.

Niste se prvič znašli v takšnem položaju. Res pa je, da je kriza pred leti pomenila izpad iz kroga smučark s točkami. Danes je letvica vendarle postavljena nekaj stopenj nad tem. Je tista šola plezanja iz luknje koristna za tokratno krizo?

Vem, kaj me čaka. Vsako jutro prinese nov dan in novo priložnost za napredek. Če bom vsak dan naredila korak naprej, bom zadovoljna. Vem tudi, da moram biti v tem procesu potrpežljiva. Vedno je lažje podreti kot pa graditi. Poleg tega smo zdaj sredi sezone. Izkoristiti moram sleherni dan na snegu. Jasno, v okviru zmožnega. Korak za korakom.

Novih korakov se lotevate z novim trenerjem. Gregorja Koštomaja je zamenjal Mitja Kunc. Kako pomemben je bil pri tem vaš glas?

Vsi skupaj smo se pogovorili in sklenili, da je to v danem trenutku najboljša rešitev. Žal se stvari niso odvile tako, kot smo si želeli. Ni delovalo, kot smo upali. Sprememba je bila nujna. Za mojo glavo je bila dobra, o učinkovitosti pa bomo še sodili. S trenerjem Kuncem sva v preteklosti že sodelovala. In to dobro. Vesela sem, da sva obudila sodelovanje. A tudi zanj velja – korak za korakom. Čaka naju še veliko dela.

Koštomaju vsekakor ne gre očitati strokovnosti in delovne zagnanosti. Na kateri ravni pa se nista ujela?

Vse skupaj bi težko strnila v nekaj stavkov. Poleg tega se v podrobnosti niti ne bi želela spuščati. Nisva se našla. Vsaj ne tako, da bi delo steklo. Kot trenerja sem ga vedno spoštovala. Tudi njegovi predhodni rezultati niso sporni. Odnos malce starejše tekmovalke in trenerja je specifičen. Včasih ne najdeš skupnega pogleda. Ta zgodba je zdaj zaključena. Nekaj sem se le naučila.

Se strinjate, da mlad smučar v precej večji meri sledi trenerju in sistemu, bolj izkušen pa vključuje še zanašanje na lastne občutke in nek notranji glas?

V svoji karieri sem dala že marsikaj skozi. Vem, kaj mi pomaga, kako napredovati, kako se lotiti treninga … Vedno bolj se zanašam na lastne občutke. Za vsako podrobnost ne potrebujem neke zunanje potrditve. Ko si mlad, je seveda drugače.

Kakšno je zdaj sodelovanje z novim trenerjem?

Sem zelo zadovoljna. Mitja ima veliko energije. To je ključnega pomena. Strinjava se, v katero smer morava. A za to pot le nekaj treningov pač ne bo dovolj.

Okrog Zlate lisice ni čutiti nekega večjega vznemirjenja. Ste to zaznale tudi smučarke?

Navijače vedno pritegnejo predvsem rezultati. Ne le v alpskem smučanju. In kdaj je bila Zlata lisica najbolj oblegana? Ko so bili rezultati najboljši. Naša naloga je zatorej dobro smučanje. Verjamem pa, da se pravi navijači, ki imajo radi smučanje, zavedajo naše odločnosti. Dajemo maksimum. Še več, morda se še bolj trudiš takrat, ko ti ne gre. Sicer pa bom vesela podpore ob koncu tedna.

Misel pred tekmo …

V tej sezoni sem že bila jezna in nezadovoljna. Bila pa sem tudi vesela. Naj se slednji občutki vrnejo v Kranjski Gori. To je namreč ena izmed tistih tekem, ki se jih najbolj veselim.

60. Zlata lisica, Podkoren/Kranjska Gora

Sobota, 6. 1.

9.30: start 1. teka VSL

12.30 : start 2. teka VSL

Nedelja, 7. 1.

9.30: start 1. teka SL

12.30: start 2. teka SL