Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Anamarija Lampič šele drugo sezono nastopa v biatlonski karavani, kamor se je preselila spomladi leta 2022. Da je bil prehod čim lažji in čim manj stresen, je med drugimi zagotovo poskrbel tudi njen trener, v zasebnem življenju pa partner Boštjan Klavžar. Svoji izbranki je namreč sledil pri menjavi športa, kot nekdanji smučarski tekač pa se je tudi sam znašel pred strelskim izzivom.
Sredi maja 2022 je kot strela z jasnega udarila novica, da ena najboljših sprinterk prejšnjih let Anamarija Lampič zapušča smučarski tek in se seli v biatlon. Čeprav je bila dolgo javna skrivnost, da jo streljanje v kombinaciji s tekom zanima že dlje časa, pa je bila njena takrat odločitev vendarle tudi presenečenje.
Manj presenetljivo pa je bilo, da je danes 28-letna športnica iz Valburge pri Medvodah na svojo novo pot odpeljala tudi življenjskega partnerja. Z Boštjanom Klavžarjem, s katerim sta zaljubljena že od leta 2013, sta sodelovala že v njeni samostojni tekaški ekipi. Prav tako nekdanji smučarski tekač je njeno odločitev o menjavi panoge popolnoma podprl, v takrat spremenjeni biatlonski reprezentanci pa se je hitro znašel v novi vlogi – vlogi pomočnika Ricca Grossa.
Kakšne so njegove naloge? Kako je delati s takšnim strokovnjakom? S čim je bilo v ’novi službi’ največ težav? In kakšna sta Anamarija in Boštjan v zasebnem življenju? Klavžar si je med biatlonskim svetovnim prvenstvom na Češkem vzel nekaj minut za Sportklub.
Vemo, kako je šla pot Anamarije Lampič iz smučarskega teka v biatlon, vzporedno pa ste šport zamenjali tudi vi. Kako se zdaj po dveh letih ozirate nazaj?
Vse skupaj je zelo pozitivno. Ta sprememba iz enega sistema dela v drugega je bila zame in tudi za Ano zelo pozitivna.
Kaj pa je največja sprememba, najbolj drugače?
Prej je Anamarija delovala precej samostojno, saj se je odločila za takšno pot. Tukaj pa je v ekipi, zato je način razmišljanja, sodelovanja in dela drugačen. Ekipa dobro funkcionira, zato gredo tekmovalci in tekmovalke s pozitivnimi misli na treninge. Ni skrbi, da stvari ne bi delovale, tudi če se kdaj zgodi slab rezultat.
Ta želja je v njej dolgo gorela. Kako ste sprejeli odločitev pred selitvijo slabima dvema letoma?
Zelo pozitivno. Videl sem, da jo to res zanima, da si tega res želi. Podpiral sem jo.
Tudi vi izhajate iz smučarskega teka, zato je streljanje nekaj novega tudi za vas. Glavno besedo ima seveda Ricco Gross, koliko pa ste vi vpeti v ta proces?
Skušam se čim več naučiti, včasih grem tudi sam s tekmovalkami na trening na strelišče. Drugače pa odlično sodelujemo z Riccom in Janezom Maričem, kadar imamo skupne treninge. Nekatere stvari se da naučiti, kar se tiče izkušenj bivših tekmovalcev, pa jih sam ne bom imel nikoli, ker nisem nikoli streljal.
Kaj pa je najtežje pri tem?
Najtežje je, ko tekmovalec ali tekmovalka kdaj potrebuje nasvet, ki ga jaz ne morem dati. Prav zaradi omenjenih občutkov. Seveda pa jim skušam pomagati po svoje. Že sami vedo dovolj, potrebujejo samo impulz, da lahko naprej delajo.
Kakšna je vaša vloga na tekmi?
Ricco je na strelišču in od tam sporoča na progo, kaj se dogaja. Daje nam informacije, da jih prenesemo tekmovalcem. En pomočnik je na enem, drug pa na drugem pomembnem mestu. Dajeva podatke o uvrstitvah, o časih teka, kaj delajo na strelišču in kaj paziti tam …
Kako pa je sodelovati s takšnim strokovnjakom, kot je Gross?
To je čast za vsakega mladega trenerja. Sodelovati s takšno osebo. Veš, da se boš lahko veliko naučil, saj ima veliko izkušenj kot tekmovalec in veliko dobrih rezultatov kot trener. Skušam čim več poslušati in sprejeti.
Anamarija je v javnosti vedno zelo nasmejana. Kako pa je zasebno? In kako usklajujeta trenerski posel s partnerskim odnosom?
Zelo podobno je. Doma skušava biti v istem odnosu kot na treningih in tekmah. Gre za življenjsko pot, zato se obnašava enako. Tudi doma gremo vsak dan na treninge, zato ni nič drugače. Je pa tudi enako nasmejana kot na tekmah.
V težkih trenutkih, trenutkih razočaranja ste verjetno tudi v vlogi psihologa?
S tem se Ana sooča zelo profesionalno. Zaradi tega ne trpijo treningi ali tekme. Sprejme razočaranje in se skuša nekaj naučiti. Včasih pride tudi kakšna slaba volja, ampak to je kratek trenutek, ki ga mora tekmovalec sprejeti in predelati. Čez to mora iti vsak, to je sestavni del športa. Iz tega se je treba čim več naučiti in nato pozabiti.
Kaj pa je vam v biatlonu kot športu najbolj všeč?
Res vlada pozitivna energija. Lahko se zaneseš na kogarkoli. Če bi rabil kaj, bi lahko dobil od kogarkoli. Pomoč, nasveti … Serviserji veliko sodelujejo, tudi trenerji. Tekmovalci se veliko pogovarjajo, so povezani. Veliko je kolegialnosti. Obnašajo se po geslu biathlon family (biatlonska družina, op. p.)
Anamarijo Lampič sicer skupaj z žensko štafeto danes čaka zadnji nastop na SP v Novem Mestu. V svoji drugi biatlonski sezoni je najboljšo posamično uvrstitev na Moravskem osvojila na zasledovanju, ko je bila 28. Čeprav z nasmeškom na obrazu, je priznala, da je zanjo najslabši teden v letošnji sezoni.
Anamarija Lampič in Boštjan Klavžar ob zadnjem praznovanju novega leta:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje