V tej sezoni so do točk svetovnega pokala že prišli smučarji iz kar enaindvajsetih držav. Med njimi je prvič tudi Albanija, za katero nastopa komaj 16-letna Lara Colturi, njeni rezultati pa gredo vse bolj v nos Italijanom.
Letos je minilo okroglih dvajset let od trenutka, ko je Daniela Ceccarelli v Snowbasinu nad Salt Lake Cityjem nekoliko presenetljivo postala olimpijska prvakinja v superveleslalomu, kar je ostala celo njena edina zmaga na tekmah najvišje ravni. Kdo ve, morda bo njen uspeh nekoč ponovila ali celo nadgradila njena 16-letna hčerka Lara Colturi. A če ji bo to uspelo, ob njenem imenu ne bo italijanske zastave, temveč – albanska. Izjemno nadarjena najstnica je letos postala prva albanska reprezentantka v svetovnem pokalu (v moški konkurenci je bil to pred slabim desetletjem v Kranjski Gori Erjon Tola), s 17. mestom na veleslalomu v Killngtonu in 25. na slalomu v Sestrieru pa je prišla tudi do prvih točk.
In zakaj pravzaprav Lara Colturi postaja ženska oblika znamenitega Marca Girardellija, znamenitega Avstrijca, ki je po sporu v domovini branil barve Luksemburga in bil naposled celo eden najboljših alpskih smučarjev vseh časov? Zgodba je pravzaprav sorodna. Že omenjena Daniela Ceccarelli, ki nastopa v vlogi hčerkine trenerke in zastopnice, je ocenila, da Lara za hitrejši tekmovalni razvoj potrebuje več, kot pa ponuja obstoječi italijanski sistem. Našla je okolje, v katerem so bili smučarko pripravljeni sprejeti, ji ponuditi tudi nekaj opore, predvsem pa zaradi skromne ali na najvišji ravni kar neobstoječe konkurence odpreti vrata vseh tekmovanj.
Poletna odobritev zamenjave smučarskega državljanstva je sicer v Italiji dvignila kar nekaj prahu. Da so pri naših zahodnih sosedih storili napako, ko so tako zlahka ostali brez obetavne smučarke, pa je postalo jasno že po prvih tekmah. Večino poletja je Italijanska z albanskim potnim listom bivala na južni polobli. Pa ne le zaradi treninga. Redno je nastopala na tekmah v Čilu in Argentini ter po kar desetih zmagah prepričljivo slavila zmago v skupnem seštevku južnoameriškega pokala, ob tem pa je bila prva še v slalomu, veleslalomu in kombinaciji ter druga v superveleslalomu. S temi rezultati je hitro oklestila tudi svoje število FIS točk in si pripravila teren za svetovni pokal.
Ognjenega krsta bi morala biti deležna že v Söldnu, kot druga najmlajša v zgodovini svetovnega pokala. A je morala počakati do Levija. Že na tretji tekmi med elito je prvič prišla tudi do točk, za nameček celo s četrtim časom druge veleslalomske vožnje, ko je prehitela celo zmagovalko Laro Gut-Behrami. Pred dnevi je sicer do točk poskušala priti tudi v superveleslalomu, več pa si zanesljivo obeta ob koncu leta na Semmeringu in pa kmalu zatem na kranjskogorski Zlati lisici. In če bo sledila trendu rezultatov, bo rdečica na italijanskih licih še večja.
Lara Colturi (15. 11. 2006) se je v Torinu rodila devet mesecev po tem, ko je v tem kraju ugasnil olimpijski ogenj. Mama smučarka in oče smučarski učitelj (Alessandro Colturi) sta jo hitro usmerila na sneg. In led. Več let je namreč trenirala tudi umetnostno drsanje. Podpisala sta se tudi pod njen smučarsko-tekmovalni razvoj in letos spomladi, po nekaj izstopajočih rezultatih v mlajših starostnih kategorijah, izposlovala prestop v Albanijo. “Privilegij je trenirati pod nadzorom staršev. Poleg tega pa je smučanje individualni šport. Uspehe se sprejema drugače kot, recimo, v nogometu,” pravi o nastopanju za drugo državo. Ne obremenjuje se tudi z leti, saj ta ne prinašajo ali odnašajo desetink. Zato pa razvija unikaten smučarski slog, čeprav ne skriva, da se je vedno zgledovala po Mikaeli Shiffrin, Lindsey Vonn in Marcelu Hirscherju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!