Z Ilko Štuhec, ki se v navdihujoči vrnitvi bori za smukaško kolajno svetovnega pokala in bo močno slovensko orožje tudi na prihajajočem svetovnem prvenstvu, se svojih prvih trenerskih uspehov veseli tudi diplomirani pravnik in donedavni srbski reprezentant Marko Vukičević.
Pred natančno enim letom se je pripravljal na svoj tretji olimpijski nastop. Resda poslovilni in brez večjih tekmovalnih ambicij, a potem ko mu je švicarski zdravnik po hudem padcu ter poškodbah roke in noge dejal, da ne bo nikoli več stal na smučeh, je imela vrnitev v tekmovalno areno po kar šestih operacijah pridih velike osebne zmage. Po olimpijskem Pekingu je Marko Vukičević, sin Srbkinje in Črnogorca, a rojen in vzgojen v Sloveniji, tekmovalne smuči postavil v kot. Kmalu zatem je zazvonil telefon. Poklicala ga je Darja Črnko, ki se je lotila sestave štaba Ilke Štuhec.
Čeprav ga je že malce vleklo v pravniške vode, je 30-letnik iz Šmartnega pri Ljubljani sprejel nov izziv in kot trener postal član spremljevalne ekipe dvakratne svetovne prvakinje. “Začutil sem, da imam veliko izkušenj in znanja, kar sem želel prenašati na druge. Klic iz Ilkinega tabora sem razumel kot izziv in veliko priložnost, zato sem se dela lotil z velikim entuziazmom ter veseljem,” pripoveduje nekdanji alpski smučar, ki je leta 2012 zamenjal smučarsko državljanstvo, tako da je nato do konca kariere branil srbske barve.
“Lagal bi, če bi dejal, da nisem čutil notranjih dvomov. Do prvih skupnih treningov sem v sebi predeloval različne scenarije. Nisem povsem dobro vedel, kako se bom soočil z novim položajem. A že prvi trening me je pomiril. Videl sem, da imam pravi občutek, pa tudi mirnost sem znal ohranjati. Z Ilko sva potrebovala nekaj časa, da sva začela govoriti skupni jezik. Zdaj sva na isti frekvenci. Zaupa mi. Obema je lažje,” se je na prve tedne delovanja v Ilkini ekipi ozrl Vukičević, del novega vetra v karieri najboljše slovenske smukačice. Ta zgledno sodeluje s francoskim taborom.
Ilka Štuhec in Darja Črnko o Marku Vukičeviću
Ilka Štuhec: “Marko je sicer res novinec v trenerskih vodah, a ima tako neverjeten občutek, da daje vtis strokovnjaka z bogatimi in dolgoletnimi trenerskimi izkušnjami.”
Darja Črnko: “Sem neizmerno zadovoljna, da je okrepil ekipo. Že po prvem pogovoru sem vedela, da je pravi človek za našo ekipo. Poznala sem ga kot prijaznega fanta, ki je včasih treniral z našimi smukači. Nato mi je na uho prišlo, da bi rad delal v smučarskem svetu. Ima znanje in mirnost.” Več o tem …
Danes vse skupaj deluje kot zgodba o uspehu. Vrnitev na stopničke, deseta zmaga v karieri … “Najlepša nagrada za vse, ki delamo, v njeni ekipi, niso rezultatski uspehi, ampak njene izvedbe, v katerih res daje svoj maksimum,” pravi nekdanji smukač v trenerskih vrstah in dodaja: “Ilka spomladi res ni bila v dobri koži. A že po prvih skupnih treningih v Argentini in Čilu sem videl, da ima še vedno neizmerno veliko potenciala. Ni pozabila smučati, morda pa je izgubila samozavest. Potrebovala je želeno formulo. Dela se je lotila z mislijo na lepe stvari, ki so bile dosegljive. Lepo je bilo spremljati njeno prebujanje. Še lepše pa, da je smučanje s treningov znala prenesti na tekme,” pravi mladi trener.
Marko Vukičević, ki je sicer dve leti mlajši od svoje prve smučarske “varovanke”, pri svojem delu črpa iz osebnih tekmovalnih izkušenj in občutka za smukaške izvedbe, obenem pa je tudi neusahljivi vir pozitivne energije. Sam ob tem priznava, da je v minulih tednih dobil pravo potrditev nove službene usmeritve. “Ko sem se odločil za konec kariere, sem se za trenutek malce oddaljil od smučanja. Zdaj sem znova zlit s te športom. Čutim, da sem našel pravi poklic. To je to. Uživam, vsak dan. Obenem pa se sproti učim. Na tej poti bi rad nadaljeval,” pravi mož iz sence Ilke Štuhec, ki je kot smučar nastopil na treh svetovnih prvenstvih. Prihodnji teden bo na SP v Courchevel oziroma Meribel prvič potoval kot trener. Za nameček trener kandidatke za kolajno.
Marko Vukičević: tekmovalni karton
Rojen: 27. 10. 1992 v Ljubljani. Od leta 2012 je tekmoval kot srbski reprezentant. Zbral je 19 nastopov na tekmah svetovnega pokala, prebil se je do točk evropskega pokala, leta 2018 pa je bil najboljši smučar južnoameriškega pokala. Nastopil je na olimpijskih igrah v Sočiju (2014), Pjongčangu (2018) in Pekingu (2022) ter na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (2013), St. Moritzu (2017) in Aareju (2019). Na treningih je pogosto sodeloval s slovensko moško ekipo za hitri disciplini, na ravni kondicijskih priprav pa je v družbi Žana Kranjca deloval v ekipi trenerja Mitje Bračiča. Lani februarja je smuči postavil v kot.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje