S smukom v slovitem Kitzbühlu bo ta teden tekmovalne smuči v kot postavil švicarski alpski smučar Beat Feuz, ki je v svoji karieri osvojil vse, kar lahko tekmovalec osvoji v kraljevi disciplini – bil je svetovni in olimpijski prvak ter dobitnik malega globusa. Pa ne le enkrat.
Vasica Schangnau v Emmentalu v bernskem kantonu pri manj kot tisoč prebivalcih premore vsega eno žičniško napravo. Še globoko v preteklem stoletju jo je na pobočju nad svojo kmetijo dal postaviti Rudolf Heinrich Feuz. S tem je nehote postavil tudi smerokaze za razvoj enega od svojih vnukov. A da je Beat Feuz postal vrhunski alpski smučar in eden najboljših smukačev vseh časov, se je moralo poklopiti marsikaj. Domača proga mu je kot smučarski peskovnik res ponudila osnove. Že pri dveh letih je vpijal smučarske vzorce, razvijal intuicijo in smučarsko igrivost ter se učil padati in znova postavljati na noge. A na poti do končnega uspeha ga je nato čakalo še toliko preprek, da se ne zmotimo, če zaključimo, da bi velika večina v njegovi koži že zdavnaj obupala.
Večina ovir je povezanih z zdravstvenimi težavami. Operaciji ne šteje več. Vesel pa je, da ga je ena od teh v mladosti rešila pred amputacijo noge. Že pri devetih letih si je prvič zlomil tudi oba gležnja. Pa tudi kot odrasel smučar se je pogosto znašel na operacijski mizi. Tako je denimo po prvih točkah v svetovnem pokalu (2007) počival kar dve leti in pol. Pa tudi po sezoni velikega preboja (2012), ko ga je Marcel Hirscher v boju za svoj prvi veliki kristalni globus ugnal šele v izdihljaju sezone, bonus ni bil izpolnjen. Zaradi kolenskega vnetja je izpustil celotno naslednjo sezono, toliko da je na novo vzpostavil cilje, se spoprijateljil z novo opremo in začel svoj odločilni pohod.
Dobri poznavalci sicer vedo povedati, da predvsem v mlajših kategorijah ni veljal za pretiranega garača. Rad je smučal, a ideja treninga, predvsem kondicijskega, mu ni pretirano dišala. Uteži? Raje je imel sendviče. “Znebi se 10 kilogramov, pa se znova oglasi,” mu je na pragu članske konkurence zabrusil trener Sepp Brunner. Feuz je bil takrat že mladinski svetovni prvak v obeh hitrih disciplinah. Ob tem je zanimivo, da je dvakrat do kolajne na MSP prišel še v slalomu, tudi na zadnji tekmi v tej konkurenci, leta 2007, ko je zmago slavil Slovenec Matic Skube, drugi je bil Marcel Hirscher, tretji pa Feuz.
Skube se v članski konkurenci nikoli ni približal zmagi. Hirscher je postal serijski zmagovalec in rekorder po številu velikih globusov. Feuz? Feuz pa je po zmagi nad vsemi zdravstvenimi težavami začel graditi nekoliko drugačno kariero. S partnerko Katrin Triendl se je preselil v Avstrijo, v bližino Innsbrucka, in začel novo preobrazbo. Tudi telesno. Fizično moč je obrnil sebi v prid, obenem pa je razvil poseben smukaški slog, s katerim je lahko dominiral na terenih z različno konfiguracijo.
V obdobju 2018-2021 je nanizal kar štiri zaporedne zmage v smukaškem seštevku svetovnega pokala. Kot zadnjega serijskega zmagovalca ga je šele lani premagal Aleksander Aamodt Kilde. Ob tem je Feuz slavil tudi šestnajst posamičnih zmag. Dobil je kar tri smuke v slovitem Wengnu, prav toliko v Kitzbühlu, dvakrat pa je ukrotil Ptice roparice v Beaver Creeku. Vzporedno je odličja pobiral tudi na največjih tekmovanjih. Leta 2017 je pred domačimi navijači v St. Moritzu slavil naslov smukaškega svetovnega prvaka, v letih 2015 in 2021 pa je bil bronast. Z olimpijskih iger ima doma komplet kolajn. Pred slabim letom je z zlatom olimpijske sanje dosanjal v Pekingu. Z leti je pridobil tudi psihološko trdnost, medtem ko so ga tekmeci označevali za skromnega in zadržanega.
Da je še vedno hiter, je pred dnevi s petim mestom dokazal v Wengnu. Toda … ” Premikanje meja in tveganje sta že leta moji smučarski strasti. Moj občutek je bil pogosto ključ do uspeha. Zdaj mi pravi, da so fizične meje dosežene,” je pred kratkim zapisal in s tem naznanil, da v Kitzbühlu, v svojevrstni smukaški Meki zaključuje kariero. Kot zadnji serijski dobitnik malih globusov. Kot zadnji veliki smukaški kralj.