Mikaela Shiffrin v skrivnostnih meglicah izjemnosti

Mikaela Shiffrin. Foto: Reuters via Guliver

Ob koncu tega tedna v Zauchenseeju resda ne nastopa. Toda nizanje uspehov Mikaele Shiffrin, ki bi utegnila že letos postati prva alpska smučarka v zgodovini s 100 zmagami svetovnega pokala, sproža vprašanja o ozadju te športne izjemnosti. Odgovore o navideznem skrivnostnem svetu Mikaele Shiffrin smo iskali tudi ob pomoči Tine Maze, Andreje Slokar in Boštjana Božiča.

Ob pogledu proti ekranu z rezultati si je nekdanji avstrijski slalomski specialist Kilian Albrecht, zdaj smučarski menedžer, oprtal velik nahrbtnik in se podal proti ciljnemu izteku. Tja se je v družbi še dveh sodelavk iz ameriške reprezentance, ki sta bili medtem zaposleni z radijsko povezavo in javljanjem rezultatov, že nekaj trenutkov pred tem odpravila Eileen Shiffrin. In ko sta moža v prepoznavnih Atomicovih bundah že pospravljala smuči, glavna trenerka Karin Harjo pa je bočno drsela ob robu proge, je omenjena mati najboljše smučarke na svetu že stala ob zadihani hčerki Mikaeli Shiffrin in zbirala prve vtise, bržčas precej drugačne od tistih, s katerimi je prva zvezdnica svetovnega pokala nato nagovorila vseprisotno avstrijsko državno televizijo.

Mikaela Shiffrin — Foto: AP Photo/Alessandro Trovati via Guliver

Orisano sliko, v katero lahko dodamo še reprezentančnega trenerja, pomočnike, serviserja, strokovnjaka za telesno pripravo, fizioterapevta in predstavnico za stike z javnostmi, je mogoče videti na številnih postajah karavane svetovnega pokala. Razumemo jo lahko kot neke vrste ozek vrh mogočne ledene gore, na vrhu katere že vrsto let stoji rekorderka po številu zmag Mikaela Shiffrin. Prav mogočna spremljevalna zasedba, ki ob visokih vložkih ameriške reprezentance, avstrijskega proizvajalca smuči Atomic in pokroviteljih deluje kot dobro naoljen in do potankosti usklajen stroj, je ena od konkurenčnih prednosti št. 1 svetovnega pokala.

Po svoje gre tudi za zgodbo o kuri in jajcu. Osebje, ki obdaja Mikaelo Shiffrin, je namreč ob naprednih logističnih rešitvah, ki smučarki omogočajo popolno osredotočenost na treninge in tekmovalne izvedbe, v dobršni meri tudi posledica njene izjemnosti in rekordne obarvanosti. Ta se kaže predvsem v številu zmag na tekmah svetovnega pokala. Števec je trenutno pri številki 93 (56 v slalomu, 22 v veleslalomu, po 5 v superveleslalomu in na paralelnih tekmah, 4 v smuku in 1 v kombinaciji). To ji je uspelo na vsega 264 temah. Z drugimi besedami, dobila je več kot tretjino tekem, na katerih je nastopila. Kar 147 uvrstitev na stopničke pa priča o več kot 50-odstotni uspešnosti.

V teku je že trinajsta sezona z vsaj eno uvrstitvijo na stopničke. Prvič se je med najboljšo trojico zavihtela zdaj že kar daljnega 29. 12. 2011 v Lienzu, kjer je s štartno številko 40 zaostala le za najboljšo avstrijsko slalomistko vseh časov Marlies Schild in edino slovensko lastnico velikega kristalnega globusa Tino Maze. Že slabo leto zatem se je kot sedemnajstletnica v Aareju na Švedskem veselila prve zmage, tedaj pred ”večno drugo” domačinko Frido Hansdotter in že omenjeno prvo damo slovenskega alpskega smučanja, ki je takrat marljivo zbirala točke na poti do še vedno veljavnega rekorda (2414 točk v eni sezoni).

In prav Tina Maze je bila naša prva domača sogovornica, ko smo skušali osvetliti podporne stebre Američankine izjemnosti. Seveda ni mogla mimo nespornega tehničnega znanja ter psihološke in fizične moči. Ob tem pa se je postavila na njeno izhodišče. ”V svetovni pokal je prišla kot slalomistka. To disciplino ima mentalno in fizično v krvi. S hitrimi spremembami in prilagoditvami nima težav. Ostale discipline je priključila pozneje, zato ima v določenih trenutkih težave z ustvarjanjem potrebne harmonije. Zakaj je korak pred ostalimi? Fizično je močnejša, je izjemna smučarka, predvsem pa ob vseh premaganih velikih življenjskih prelomnicah še vedno uživa v tekmovalnem smučanju. Preprosto, celostno močna je. Precej bolj kot tekmice,” razmišlja Tina Maze.

29. 12. 2011: prvič na stopničkah – od Tini Maze in Marlies Schild. Foto: Profimedia

Za rokav smo pocukali tudi zadnjo Slovenko, ki je med slalomskimi količki prehitela Mikaelo Shiffrin. To je Andreja Slokar, ki se je za trenutek poskušala postaviti v kožo dobitnice kar petih velikih kristalnih globusov ter sedemkratne svetovne in dvakratne olimpijske prvakinje. ”V trenutku, ko bi dosegla njen rekord, bi me vse skupaj minilo. Iskreno, ne vem, od kje črpa motivacijo. Noro jo je gledati. Marsikaj pa nam ni jasno,” se je ob izpostavljanju dejstva, da je v vsaki od zadnjih 12 sezon dobila najmanj tri tekme, največ pa kar 17 (2018/19), nasmehnila zadnja slovenska zmagovalka slalomske tekme svetovnega pokala.

Prikimala je tudi tezi, da so na posameznih tekmah, kar velja predvsem za slalom, idealne sekvence konkurence omejene, Mikaela pa je sposobna učinkovito navezovanje zavojev z ekspresnimi odzivi in primernimi pospeševanji razpotegniti po celotnem terenu. ”Poleg znanja, ki je seveda nesporno, vse skupaj izvira tudi iz njene mentalne moči. Na tem področju je krepko pred nami. Posledično na skoraj vsaki tekmi dokazuje, da je najboljša alpska smučarka vseh časov,” pravi Andreja Slokar in priznava, da tudi sebe pogosto zaloti pri čudenju ob stabilnih predstavah 28-letne Američanke.

Ni nepremagljiva. Tudi ne nezlomljiva. O tem pričajo velike težave z anksioznostjo, o katerih je pred leti odkrito spregovorila, povsem ponesrečen olimpijski nastop v Pekingu 2022, pa poškodba v sezoni 2015/16, tudi psihološka nihanja po očetovi smrti in še kaj bi se našlo. A zdi se, da je vedno sposobna poiskati pot iz kriznega območja, pogosto s še bolj izrazitim tekmovalnim navdihom, še močnejšim šampionskim instinktom in z novimi odlikami, ki široko presegajo le tehnični disciplini. Vse to vodi tako do slaloma, v katerem je v visokem tempu ob ekstremnem delu gležnjev in idealnih nagibih tekmicam sposobna pobegniti za več kot dve sekundi, do šolske smukaške predstave, s katero v zadrego spravi tudi specialistke s precej več hitrostnimi kilometri.

Kaj pa trenerski pogled? ”Mikaela je bila, vsaj po mojem mnenju, že kot otrok usmerjena v to, kar danes je. Seveda, doseči nekaj takšnega s slehernim otrokom, ki se ukvarja s smučanjem, je nemogoče. Ona je ob vseh okoliščinah projekt, ki je dobro voden. Sprva s strani staršev in nato tudi smučarske zveze. V ozadju je velikanski paket, v katerem ima oporo. Ona pa poleg znanja vse skupaj nadgrajuje z neverjetno ambicioznostjo. Raven notranje motivacije je po vseh teh uspehih za mnoge uganka in predvsem vredena globokega spoštovanja,” meni dolgoletni smučarski trener Boštjan Božič, ki se je letos vrnil v svetovni pokal.

Jasnega recepta za tovrsten uspeh torej ni. Če bi obstaja, bi se po tej poti podal že kdo drug. Za vselej bodo obstajale tudi skrivnostne meglice, ki najboljšo smučarsko belega cirkusa odklanjajo o konkurence. Po drugi strani pa je jasno, da se je moralo za takšno šampionsko sliko v celoto povezati na desetine ali kar stotine drobnih delcev. Od naravne danosti, okolja, usmeritev, delovne kulture in značaja, preko psihološke trdnosti in izrazitega tekmovalnega instinkta, katerega rok trajanja se še kar podaljšuje, do mogočne ter z denarjem, resursi in tudi znanostjo podprte mašinerije, zaradi katere lahko smučarka s svojo opremo na številnih ravneh išče dodatne tisočinke prednosti pred konkurenco. Vse to povezuje tudi – delo.

Verjeli ali ne, zadnji kranjskogorski izkupiček, deveto mesto v veleslalomu in odstop v slalomu, je bil za Mikaelo Shiffrin celo najslabši tehnični dvojček v svetovnem pokalu po letu 2011, z drugimi besedami – vse od trenutka, ko je v Spindleruvem Mlynu prvič nastopila med elito. Sredi tedna je pojasnila, da po nedavnem prehladu njeno zdravstveno stanje ni brezhibno, zato se je odločila izpustiti trojček tekem v Zauchenseeju. Tudi z mislijo, da znova napolni baterije pred serijo tekem v Flachauu, Jasni, Cortini d’Ampezzo in na Kronplatzu, kjer utegne znova prestaviti zgodovinski mejnik.

Mikaela Shiffrin lovi že šesti veliki kristalni globus, v zraku pa ostaja vprašanje, ali bi lahko v prihodnosti napadla še rekord Tine Maze (2.414 točk). ”Mislim, da je bila pred leti prepričana o tem, da ji bo uspelo. Zdaj pa iz sezone v sezono manj. Teoretične možnosti sicer so, a močno dvomim. Če pa bi imela Tina v tisti sezoni še sto več, kar bi ji lahko prinesla ‘ukradena’ zmaga od odpovedi zadnjega smuka, bi bil povsem prepričan o tem, da je ta igra končana,” nam je minuli mesec v obširnem intervjuju na to temo dejal Andrea Massi in Američanko označil za zunajserijsko šampionko, ki se je že v mladosti znala spopasti z velikimi obremenitvami. Pomembo vlogo je ob tem pripisal mami. “Je bistvenega pomena za njen uspeh. Tega njen prejšnji trener ni razumel,” pravi Massi.