Kdo je deveti Norvežan z zlatim orlom?

Foto: Guliverimage

Kar 16 let je Norveška, ena od velesil v smučarskih skokih, čakala na novega kralja novoletne turneje. Če mu ni uspelo pred dvema sezonama, ko je več kot prepričljivo zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala, pa je Halvor Egner Granerud tokrat več kot zasluženo dobil prvi vrhunec skakalne sezone.

Težko bi rekli, da je končno slavje Halvorja Egnerja Graneruda na 71. izvedbi novoletne turneje veliko presenečenje. Čeprav sta na prvih osmih tekmah nove sezone svetovnega pokala kar sedem zmag pobrala Poljak Dawid Kubacki in Slovenec Anže Lanišek in je večina poznavalcev boj za zlatega orla pričakovala med omenjeno dvojico, pa je bil tudi Norvežan zraven.

Na prvi tekmi sezone v Wisli je bil drugi, na drugi preizkušnji v Ruki si je delil zmago s Stefanom Kraftom. Spadal je v ožji krog favoritov, med božičnim premorom pa na treningih našel še za raven boljše skoke, s čimer ni imel prave konkurence. Temelje za končno slavje je postavil že na prvi postaji v Oberstdorfu, ko je drugega Piotra Zylo ugnal za več kot 12 točk. Praktično brez konkurence je bil tudi v Garmsich-Partenkirchnu in Bischofshofnu, nekoliko slabši je bil le prvi skok v Innsbrucku. A je z drugim, tudi z nekaj sreče pri vremenu, prišel do drugega mesta. Na koncu mu je le skok na Bergislu preprečil poker.

Je pa končal 16-letno norveško sušo, leta 2007 se je v izteku skakalnice v Bischofshofnu zmage veselil Anders Jacobsen.

Norveški zmagovalci novoletne turneje:

Olav Bjornstad (1953/54), Toralf Engan (1962/63), Torgeir Brandtzaeg (1964/1965), Bjorn Wirkola (1966/67, 1967/68, 1968/69), Ingolf Mork (1971/72), Espen Bredesen (1993/94), Sigurd Pettersen (2003/04), Anders Jacobsen (2006/07), Halvor Egner Granerud (2022/23)

Če ni šlo v popolni sezoni …

Granerud je potrdil nepisano pravilo, da je na prvi vrhunec sezone bolje priti kot lovec in ne kot nosilec rumene majice. Še osmič v zadnjih desetih izvedbah se je namreč zgodilo, da vodilni v seštevku sezone Bischofshofna ni zapuščal s prestižno lovoriko. Vlogo prvega favorita sta v zadnjih desetih zimah potrdila le Rjoju Kobajaši (2019) in Peter Prevc (2016).

Spodletelo je tudi Granerudu, ko je pred dvema letoma v Oberstdorf prišel s petimi zaporednimi zmagami in rumeno majico. V nemškem delu je s 4. in 2. mestom ohranjal možnosti za zlatega orla, ki pa so se razblinile po 15. in 12. mestu v Innsbrucku oziroma Bischofshofnu.

Anže Lanišek je s skupnim tretjim mestom poskrbel za pete slovenske stopničke v seštevku novoletne turneje. Poleg zmage Primoža Peterke (1996/97) in Petra Prevca (2015/16) sta na tretjo stopničko stopila še Peter Žonta (2003/04) in najstarejši od bratov Prevc (2014/15).

Od vrtca do globusa in orla

Halvor Egner Granerud je tako izpolnil še en karierni cilj. Skakalec, ki je dokončno eksplozijo torej dočakal pred dvema sezonama, v kateri je zbral kar 13 stopničk (11 zmag in dve drugi mesti), je bil še poletje predtem zaposlen v vrtcu v Trondheimu. Tam je deloval kot pomočnik vzgojitelja, s čimer se je preživljal. “Več kot eno leto sem porabljal svoje prihranke. Zdaj končno lahko vrnem izposojeno in napolnim svoj račun za dom,” je dejal po osvojitvi velikega kristalnega globusa.

Izkušnje z otroki so zanj nepozabne. “Bilo je zelo lepo delati tam. Pridobljeno znanje bi rad izkoristil pozneje v življenju. Super je bilo, da sem počel nekaj drugačnega – nič se ni ponavljalo za razliko od skokov, kjer so si dnevi zelo podobni – želiš si skakati čim bolje. Ko treniram, si utrudim telo. Po dnevu v vrtcu pa sta izmučena tako telo kot glava,” je pojasnil razliko med obema poklicema.

Z velikim globusom iz sezone 2020/21. Foto: Guliverimage

Na Planico že ima lepe spomine

Prvo priložnost v svetovnem pokalu je sicer dočakal že decembra 2015, ko je bil v Lillehammerju diskvalificiran. Na prve točke je čakal več kot leto dni (Oberstdorf 2016), v prvi deseterici je prvič končal decembra 2017 v Engelbergu. Preboj proti vrhu ni šel po njegovih načrtih, po nekaj uvrstitvah med deseterico je sledilo obdobje brez točk.

Ta vzorec se mu je večkrat ponovil in le malokdo je pred sezono 2020/21 stavil nanj v boju za veliki kristalni globus. Takrat pa je dočakal že omenjeno eksplozijo, pri kateri je dokazal, da je tudi odličen letalec. Na prvenstvu pod Poncami je takrat poletel do srebrne kolajne – po štirih serijah je bil za pičle pol točke boljši le Nemec Karl Geiger. Je pa svetovnega prvaka premagal na ekipni tekmi, ko je Norveški v zadnji seriji prinesel moštveno zlato.

Takrat ga je reprezentančni kolega Robert Johansson označil za stroj. Da s svojimi predstavami včasih res spominja na dobro naoljeno ’mašino’ je dokazal že v zmagovalni sezoni, še enkrat pa je to potrdil tokrat. Na novoletni turneji je znal izklopiti čustva ter povsem zasluženo v zrak dvigniti zlatega orla.

Ob takšnem nadaljevanju sezone bo pravnuk znanega norveškega dramatika, pesnika in ilustratorja Thorbjorna Egnerja zelo nevaren tudi na nordijskem prvenstvu v Planici, vse težje pa bo v rumenem zaspal tudi Kubacki, ki ima za zdaj 134 točk prednosti pred 26-letnim Norvežanom …