Po obdobju, ko mu ni šlo in se dolgo ni uspel vrniti v svetovni pokal, je Cene Prevc v letošnji sezoni ujel življenjsko formo. Po petih posamičnih tekmah se skakalec z Dolenje vasi v skupnem seštevku nahaja na visokem šestem mestu, kar ga med slovenskimi skakalci uvršča le za Anžetom Laniškom.
“Je lepo,” po uspešnem vstopu v sezono priznava Cene Prevc. Drugi najstarejši smučarski skakalec v najuspešnejši skakalni družini pri nas se v letošnji zimi lahko pohvali že s štirimi uvrstitvami med najboljšo deseterico in tudi z uvrstitvijo na zmagovalni oder, potem ko je z reprezentančnimi kolegi na ekipni tekmi v Wisli minuli konec tedna pristal na tretjem mestu.
“Prve tri postaje so mi lepo uspele. Bile so še kakšne napake, zato ne bomo začeli letati po oblakih in raje ostali na realnih tleh. Upam, da bomo v tem slogu nadaljeval,” ostaja skromen 25-letnik.
Poleti naredil največjo spremembo
Odgovora, zakaj je letos tako uspešen, povsem dobro ne pozna niti sam, a kot ugotavlja, ga je mogoče najti tudi v manjših težavah s težo, ki so ga pestile v preteklosti. “Prav tu sem poleti naredil največjo spremembo. Od spomladanskega obdobja sem hitro pridobil kakšen kilogram več in je zato trajalo vse do novoletne turneje, da sem prišel na pravo težo. S tem sem zamudil prvi del sezone,” pojasni skakalec z Dolenje vasi, a pristavi, da si kos torte ali čokolade, če mu le zapašeta, še vedno rad privošči.
Kljub temu pripomni, da recepta, ki bi zajamčil uspeh v tako specifičnem športu, kot so smučarski skoki, tudi on ne pozna.
“Če bi ga poznal, bi ga ponavljal že v prejšnjih letih. Ni enoznačnega recepta. Vsako leto moraš najti novega. Sestavine se vseskozi spreminjajo in le upaš lahko, da najdeš prave,” poudari Prevc in spomni na izjemnega Norvežana in lanskoletnega dobitnika kristalnega globusa Halvorja Egnerja Graneruda, ki je dobil uvodno tekmo sezone, v nadaljevanju pa trikrat ostal brez nastopa v finalni seriji.
Stvari ne mara puščati nedokončanih
Mladenič, ki je v svetovnem pokalu debitiral pred sedmimi leti, se je sicer v skakalno karavano vrnil lani, ko se je osemkrat vpisal med dobitnike točk, pred tem pa dve sezoni neuspešno iskal pot v A reprezentanco. Čeprav to obdobje zanj ni biloprijetno, zatrdi, da se s predčasnim zaključkom kariere nikoli ni spogledoval.
“Glede tega imam drugačna osebna merila. Stvari ne maram puščati nedokončanih. Tako kot sem sedaj prepričan, da želim dokončati šolanje, je bilo podobno vsako leto po Planici. Tedaj sem se vprašal, ali sem napravil, kar sem želel. Ker je bil odgovor nikalen in je bila želja, da napravim več, sem vztrajal.”
Veselje našel tudi v gostinstvu
V obdobju športnih neuspehov je kot študent denar služil tudi kot natakar. Med drugim je delal v gostinskih lokalih v domači Dolenji vasi, Naklem, Kranju in tudi poznanem ljubljanskem lokalu Makalonca.
“Gostinstvo mi predstavlja veliko veselje in je kot neke vrste hobi. A z novim letom bo minilo že dve leti, odkar sem nazadnje delal kot natakar,”pove sogovornik, ki zdaj poleg skokov na prvo mesto postavlja predvsem dokončanje študija.
“Študij na Fakulteti za elektrotehniko miruje že nekaj let. Vmes sem se zaradi statusa, predvsem pa, da sem imel urejeno zdravstveno zavarovanje, vpisoval na različne šole. Spotoma sem pristal na Biotehniškem centru Naklo, kjer sem vpisan v visokošolski študij. V začetku jeseni sem končal prvi letnik, zdaj načrtujem še dokončanje drugega. Nato želim zaključiti še s študijem elektortehnike.”
Kot iskreno prizna, zvezkov za drugi letnik sicer še ni “povohal”, a zatrjuje, da kmalu pride na vrsto tudi to. Zdaj je osredotočen predvsem na naslednjo preizkušnjo ta konec tedna v Klingenthalu v Nemčiji.
“Je lepa skakalnica. A ko smo se pogovarjali z Nemci, smo ugotovili, da te lahko hitro kaznuje, če ne skačeš dobro. Na pripravah lansko poletje sem tam užival. Mislim, da se lahko s tamkajšnjo napravo spoprijateljim hitreje kot s tistima v Wisli in Kuusamu,” sklene ta čas šesti skakalec v seštevku svetovnega pokala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!