Ljubno ob Savinji je zadnji januarski konec tedna znova gostilo tekme svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih. In prizorišče v Zgornji Savinjski dolini se je znova izkazalo za najboljšega gostitelja, čeprav sta tekmi na najvišji ravni prišli manj kot pol leta po katastrofalnih poplavah. Kako naprej, kakšna je prihodnost skakalnice pod Rajhovko in kaj bo s trenutno ustavljenim projektom silvestrske turneje?
Predstavniki sedme sile za zdaj že tradicionalni spektakel na Ljubnem – Savinjčani so tekme svetovnega pokala priredili že dvanajstič – radi uporabljamo izraz smučarski praznik. Toda minuli konec tedna je dokaz, da ta opis več kot drži.
Okoli 15.000 gledalcev v dveh dneh, kar močno odstopa od povprečja ostalih tekem ženskega svetovnega pokala, dobro oriše stanje na skakalnici pod Rajhovko. Ljubenci so se znova izkazali kot odlični in gostoljubni organizatorji, ki so s pomočjo Smučarske zveze Slovenije (SZS) dobre prakse iz Planice uspešno prenesli in na nekaterih področjih še dopolnili v svojem okolju.
Avgustovske poplave, ki so 90-metrsko skakalnico močno poškodovale, čeprav je sneg v teh dneh prekril rane ujme, so ogrozile izvedbo tekem. Organizatorji so poudarjali, da jim je šla sprememba koledarja – po dveh letih se je (začasno) ustavila izvedba silvestrske turneje v novoletnem terminu – zelo na roko, saj bi tekmi pred mesecem dni težko spravili pod streho. Tako pa jim je uspelo, in to z odliko. Najprej prava zima s snežno pošiljko, ki je skupaj s pridnimi delavci poskrbela za odlično pripravljeno napravo, v tekmovalnem koncu tedna pa še sončno vreme, ki je razvajalo navijače, skakalke in ostale prisotne.
Za vrhunec sta poskrbeli še Nika Prevc in Nika Križnar, ki sta v dveh dneh obkljukali vsa tri mesta na zmagovalnem odru. Kje je lepše poslušati Zdravljico kot doma, je že pred začetkom vikenda govoril trener orlic Zoran Zupančič. In želja se mu je v nedeljo izpolnila.
Kaj vse to pomeni za prihodnost Ljubnega, ki se ga že dolgo drži priponka najljubšega in najboljšega prizorišča v ženski karavani, čeprav ima eno najmanjših skakalnic? Kako glasne so govorice o izgradnji nove, večje? Kakšna je prihodnost tekmovanja za zlato sovo in ali bo novoletni termin še kdaj pozdravil smučarske skakalke? Odgovore nam je pomagal poiskati predsednik organizacijskega komiteja Rajko Pintar.
Lahko po zaključeni zadnji tekmi govorimo o idealnem razpletu na Ljubnem?
Vse se je sestavilo. V prvi vrsti z vremenom, nato pogoji in ureditvijo skakalnice ter celotnega centra. Tudi veliki uspehi naših tekmovalk so pripeljali do tega, da lahko naštejemo zares veliko število gledalcev. V obeh dneh se jih je zbralo med 15.000 in 16.000, v petek pa še nekaj sto, kar je za kvalifikacije tudi izredno dobra številka.
Koliko več truda je bilo treba vložiti za prirpravo tekme zaradi avgustovskih ujm?
Uradno ocenjena škoda je bila 255.000 evrov, a za zimsko tekmo nam ni bilo treba storiti drugega kot iz radiusa umakniti plastiko in vse tri spodnje ustroje. To smo naredili, ko je nato zapadel še sneg, pa je prekril te ’rane’, zato je bila za zimsko tekmo skakalnica pripravljena perfektno. Šele spomladi nas čaka celotna sanacija, saj od stotih metrov dalje nimamo postavljene plastike. To smo čuvali in jo očistili, da jo spet položimo. Mislim, da bomo v poletnem času tu že lahko znova skakali.
Lahko že ocenite, kakšni bodo prihodki od letopnje prireditve?
Bomo videli. Obračuni trajajo najmanj tri, štiri mesece, medtem ko proračun prireditve znaša nekaj manj kot 500.000 evrov. Doslej smo vse, kar nam je ostalo od tekem, vložili v infrastrukturo in tako bo tudi letos.
Še lani je Ljubno gostilo silvestrsko turnejo. Kakšna je prihodnost tekmovanja?
Za silvestrsko turnejo se nismo pretirano naprezali, saj smo vedeli, kaj se dogaja pri Nemcih. A gre za najbolj elitni termin v koledarju. Ves čas se zavedamo in smo Mednarodni smučarski zvezi (FIS) ter SZS dali vedeti, da je zaradi postavitve celotne infrastrukture ena tekma premalo. Prav zato hočemo imeti dve in to podnevi, saj nimamo fiksne razsvetljave.
Pred pandemijo smo imeli načrte, da bi postavili tudi to. Imeli smo že namenjena sredstva, a so se stroški jekla in stebrov po pandemiji skoraj čez noč povečali z 200.000 na 600.000 evrov. To je za nas popolnoma nedosegljivo, zato nam dve dnevni tekmi med zdajšnjim terminom pa vse do okoli 15. februarja najbolj ustrezata.
Je pa tako uspešna prireditev zagotovo močno sporočilo možem na FIS.
Zagotovo. Pogosto nas sprašujejo, kakšna je prihodnost Ljubnega zaradi velikosti skakalnice, a 25 odstotkov tekem svetovnega pokala bo vedno potekalo na takšnih napravah, kot je naša. Lahko jih kar naštejem: Ljubno, Beljak, Hinzenbach, Zao in Rašnov. Podobno je tudi pri moških. Dokler bodo na olimpijskih igrah tekme na srednjih skakalnicah, ni bojazni. Nam se vsaj še pet let ni treba bati, da bi bila naša skakalnica premajhna.
So prvi koraki za izgradnjo nove skakalnice že narejeni?
Mnogi govorijo le o velikih skakalnicah, a za ženski pokal vemo, da bodo na velikankah v prihodnjih sezonah še nekaj časa le ena ali dve tekmi. A imamo pripravljene tudi že resne načrte za 130-metrsko napravo. Vseeno brez evropskih sredstev tega načrta ne bo. Se pa razpisi na tem področju odpirajo.
Predračuna, koliko bi vse skupaj stalo, še nimamo, saj še nihamo med 120 in 130-metrsko napravo. Idejni projekti so narejeni, zdaj smo začeli z načrti, ki jih moramo imeti v predalu, da konkuriramo za mednarodna sredstva. Recimo, da bo nova skakalnica postavljena v obdobju naslednjih petih do desetih let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!