Jutrišnje moške kvalifikacije v Vikersundu bodo uvod v zadnja dejanja letošnje norveške turneje Raw Air. Še preden se začne dogajanje na največji letalnici na svetu, ki ima trenutno v lasti tako moški kot ženski svetovni rekord, smo se vrnili v preteklost in preverili, kako se je razvijala rekordna znamka.
Po štirih tekmah v Trondheimu, ki so s celotnim kompletom stopničk (1. mesto Nike Prevc, 2. mesto Petra Prevca in 3. mesto Nike Križnar) v slovenski tabor spet prinesle veliko veselja, so skakalci in skakalke opravili z dvema tretjinama letošnje izvedbe Raw Air turneje. Zdaj se je karavana že preselila v Vikersund. Istoimenska letalnica bo gostila zaključek boja za prestižni zmagi in bogate finančne nagrade: prvi trije v skupnih seštevkih bodo namreč domov odnesli 40, 13 in šest tisoč evrov.
Da bo zaključek turneje še bolj zanimiv kot v preteklih letih, so organizatorji za polete v moški konkurenci pripravili novost. V petkovih kvalifikacijah bo znova nastopilo 50 skakalcev, a pravico za nastop na sobotni tekmi jih bo imelo le 40. Sledil bo nov osip, saj bo na zadnji tekmi dan pozneje imela pravico nastopa le še najboljša trideseterica v skupni razvrstitvi turneje.
Največja sprememba celotnega tekmovanja bo vidna prav na nedeljski preizkušnji, saj bo imela ta namesto običajnih dveh kar tri serije. V prvi bo nastopilo že omenjenih 30 skakalcev, v drugi le še dvajset, v velikem finalu pa le še najboljših deset. Za nameček vrstni red njihovih nastopov ne bo določen na podlagi druge serije, temveč razvrstitve na turneji.
Okrnjena bo tudi konkurenca med skakalkami, pravico do nastopa bo namreč imelo zgolj 20 tekmovalk. 15 najboljših v skupnem seštevku svetovnega pokala in še pet tekmovalk iz skupnega seštevka turneje. Bosta pa sobotna in nedeljska tekma sploh prvi na letalnici, ki bosta pri ženskah šteli za točke svetovnega pokala.
Vikersund ima v lasti sicer svetovni rekord tako pri ženskah kot pri moških. Če je dosežek Eme Klinec (226 metrov) še svež, Slovenka pa je pred potjo na Norveško napovedala, da bo lov na še daljši polet prepustila višjim silam, ima moški rekord nekoliko daljšo brado. 253,5 metra je Stefan Kraft poletel pred sedmimi leti. Je pa 13 let minilo, odkar je norveška letalnica primat odvzela Planici.
Rekordni polet Stefana Krafta:
Norvežani kot na začetku
Prvi uradni svetovni rekord, boj katerega Mednarodna smučarska zveza (FIS) sicer ne priznava, je zabeležen že v letu 1808, ko je Olaf Rye v norveškem Eidsbergu skočil 9,4 metra. Najbogatejša skandinavska država je v začetku prejšnjega stoletja držala primat, čeprav so se ji pridružile še nekatere ameriške, italijanske, švicarske in kanadske skakalnice. Planica je prvič v igro vstopila leta 1934, ko je Birger Ruud na Bloudkovi velikanki skočil 92 metrov.
Prava borba se je sicer razvnela za skok čez 100 in 200 metrov. Tudi tu je prednjačila dolina pod Poncami. Josef Bradl je leta 1936 poletel 101,5 metra, Toni Nieminen pa 58 let pozneje (1994) kot prvi Zemljan čez 200 metrov (203 metrov). Na velikanki bratov Gorišek, seveda.
Lepotica v dolini Tamarja je takrat tretjič v nizu poskrbela za svetovni rekord, kar je slovenskemu ponosu nato uspelo še 15-krat zapored. Vse do omenjenega leta 2011, ko je Rohan Jemen Evensen v enem dnevu poletel 243 in 246,5 metra. Dosežek Norvežana je leta 2015 izboljšal Peter Prevc, ki je postal prvi v zgodovini, ki je doskočil pri četrt kilometra. Za Slovencem so se na seznam nesmrtnih vpisali še Anders Fannemel (251,5), Robert Johansson (252) in Stefan Kraft, čigar dosežek velja še danes.
Za kaj več potrebne spremembe
Niti vikersundska niti prenovljena planiška letalnica v zadnjih letih daljših poletov (vsaj med moškimi) ne omogočata, verjetno ne bo nič drugače niti letos. Nasprotna ideja pa se je razvnela ob začetku trenutne zime, saj naj bi Norvežani pritiskali na glavne odločevalce, da čimprej sprejmejo sklep, po katerem se višinska razlika med zaletno smučino in dnom letalnice iz maksimalnih 135 metrov poveča za pet metrov, torej na 140 metrov.
“Sklep lahko pričakujemo spomladi na koledarski konferenci Fis. Ker ga mora potrditi še predsedstvo Fis, bo lahko v praksi izdan nekje v sredini julija. Če bo sklep izdan tako, da velja že za naslednjo zimo (2024/25), je v ozadju nekdo lobiral in vse pripravil. Resna država temu ne more slediti, enostavno ne bi bilo mogoče, da bi bilo vse že pozimi pripravljeno. Ko sem slišal, da se to dogaja, sem direktorja svetovnega pokala pozval, naj nam da vsem, ki imamo letalnice, priložnost. Da se sklep sprejme, izvajati pa se začne dve leti pozneje,” je za Sportklub konec novembra dejal nekdanji direktor Zavoda za šport RS Planica Jelko Gros in namignil, da so Norvežani pri želji po povečanju korak pred Slovenci.
Kaj bi nov sklep pomenil za letalnico v Planici? K-točka (kritična točka) letalnice bi ostala na enakem mestu, za pet metrov pa bi se povečala velikost skakalnice (HS). In kako bi to dosegli? "Premaknili bi zaletno mizo nazaj, nasuli bi hrbtišče. Na njem bi vse skupaj fiksirali na neko točko, lahko tudi umetno konstrukcijo. V tem primeru bi spodaj morali položiti izolacijo, saj bi brez nje marca na hrbtišču vse steklo. Verjetno bi tudi iztek skakalnice morali poglobiti za kakšen meter, kar istočasno pomeni, da bi morali za kakšen meter poglobiti tudi hudournik," je še pojasnil Gros.
V elitni družbi zaenkrat le šest žensk
Veliko krajši pa je razvoj ženskega svetovnega rekorda. Daniela Iraschko Stolz je sicer že leta 2003 na treningu na letalnici na Kulmu pristala pri 200 metrih. To je veljalo za ženski rekord, ko so dekleta prvič dobila priložnost leteti v Vikersundu.
18. marca lani je že prvi dan na letalanici Ema Klinec postala prva Zemljanka, ki je poletela že 200 metrov, pristala je pri 203 m. V nadaljevanju vikenda sta Slovenki primat odvzeli Norvežanka Maren Lundby (212,5 m) in Kanadčanka Alexandria Loutitt (222 m), a je Klinec na tekmi dan pozneje spet pokazala svoj občutek za letenje in znamko prestavila še štiri metre dlje. 25-letna Poljanka je kar petkrat poletela prek magične meje, v tej družbi pa je pred tem koncem tedna samo še pet skakalk (poleg omenjenih štirih še Japonka Juki Ito in Norvežanka Silje Opseth), a bo ta številka do nedelje popoldne zagotovo narasla.
Razvoj svetovnega rekorda v ženskih skokih (nad 100 metri)
1981 – 110 metrov/Tiina Lehtola (Finska) v Kuusamu (Finska)
1989 – 111 metrov/Merette Kristiansen (Norveška) v Flubergu (Norveška)
1994 – 113,5 metra/Eva Ganster (Avstrija) v Lillehammerju (Norveška)
1997 – 144 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
1997 – 161 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
1997 – 163 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
1997 – 164,5 metra/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
1997 – 165 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
1997 – 167 metrov/Eva Ganster (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
2003 – 188 metrov/Daniela Iraschko Stolz (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
2003 – 200 metrov/Daniela Iraschko Stolz (Avstrija) na Kulmu (Avstrija)
2023 - 203 metre/Ema Klinec (Slovenija) v Vikersundu (Norveška)
2023 - 212,5 metra/Maren Lundby (Norveška) v Vikersundu (Norveška)
2023 - 222 metrov/Alexandria Loutitt (Kanada) v Vikersundu (Norveška)
2023 - 226 metrov/Ema Klinec (Slovenija) v Vikersundu (Norveška)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!