Lovro Kos postaja v smučarskih skokih vse bolj prepoznaven obraz. Mladi slovenski tekmovalec je v svetovnem pokalu debitiral lani, z nizom zelo solidnih izidov pa nase resno opozoril letos. Dvaindvajsetletnik, ki iz povprečja izstopa tudi po tem, da si sam šiva skakalne drese, iz tekme v tekmo stopnjuje formo, s svojimi predstavami pa vse bolj navdušuje tudi glavnega trenerja slovenskih orlov Roberta Hrgoto.

Globoko zakoreninjene težave Petru Prevcu kratijo spanec

Smučarski skoki

21. Dec 2021 6

Smučarski skoki

21. Dec 2021 6

Robert Hrgota: Opažam, da so ljudje na robu z živci

Smučarski skoki

10. Okt 2021 4

Smučarski skoki

10. Okt 2021 4

Lovra Kosa so donedavnega poznali le najbolj zagrizeni navijači smučarskih skokov. Preden se je mladenič letos uveljavil kot močan člen reprezentance A in je z osmim mestom v Wisli na Poljskem prišel do izida kariere, se mu je v minuli zimi priložnost za dokazovanje v svetovnem pokalu ponudila le v Willingenu in na zaključku sezone v dolini pod Poncami. Prav na letalnici bratov Gorišek je z 21. in 27. mestom prvič opozoril nase, s poletom dolgim 236 metrov pa dokazal, da ima tako kot številni slovenski orli tudi on smučarske polete v krvi.

“Sem agresiven skakalec, kar poskuša ohranjati tudi moj trener,” pojasni Lovro Kos, a že v naslednjem trenutku da vedeti, da se mu njegov polet letošnjega marca ni zdel nič posebnega. “Domen Prevc je pri 19 letih pristal pri 244 metrih,“ poudari, a vendarle prizna, da gre za lepo daljavo, ki pa jo bo v prihodnosti zagotovo skušal še izboljšati. Bržkone že na skandinavski turneji, za katero upa, da se jo bom udeležil in jo odskakal v celoti. “Močno si želim skakati v Vikersundu, saj je skakalnica izredno lepa. Težka, a lepa.”

Napredek mu je odprl vrata reprezentance A

Rezultati v Planici so Kosu dali dodaten zagon v poletnih mesecih, občuten napredek pa mu je odprl vrata reprezentance A. Korak naprej je storil predvsem na področju fizične pripravljenosti, surove moči pa tudi eksplozivnosti, nekoliko manj pa v sami tehniki, saj, kot pravi, se ta skozi leta ni veliko spreminjala. Piko na i so dodale nove vezi slovenskega proizvajalca smuči Petra Slatnarja, ki so v skakalni karavani dvignile nemalo prahu.

“Z mojo tehniko se nove vezi zelo dobro dopolnjujejo. Tudi zelo hitro sem se jih navadil. Ko sem jih preizkusil, je že po dveh skokih prišlo do vidne razlike, zato sem na njih tudi ostal,” pravi 22-letnik ter obrazloži, da “s pomočjo Slatnarjevega okovja v drugem delu leta smučko čutiš drugače in z njo odneseš več hitrosti, pa tudi čez prelet je manj agresivna“.

Želja mame je ostala neizpolnjena

Kos se je sicer s smučarskimi skoki spoprijateljil že pri petih letih. V skakalni klub v Moravčah ga je skupaj z bratom vpisal oče, ki je doma delal na kmetiji in je, raje kot da svoja sinova lovi po travnikih in gozdu, vozil na treninge.

Izidi Lovra Kosa v sezoni 2021/22

Nižni Tagil, Rusija: dvakrat 34. mesto

Ruka, Finska: 15. in 39. mesto

Wisla, Poljska: 8. mesto

Klingenthal, Nemčija: 39. in 17. mesto

Engelberg, Švica: 16. in 30. mesto

Skupni seštevek v svetovnem pokalu: 29. mesto, 78 točk

“Mama je želela, da bi tudi plesal, a se ni izšlo, kot je želela. Vmes sem igral tudi košarko,” se spominja smučarski skakalec, ki je pred časom dejal, da je šport vzljubil tudi po zaslugi nekdaj odličnega sokrajana Primoža Peterke, pa čeprav je ta Slovenijo navduševal še preden se je Kos sploh rodil. A dokončno so ga skoki prevzeli v srednji šoli, ko je po propadu kluba v Moravčah že treniral pod vodstvom Jaroslava Skakale pri Ljubljanski Iliriji.

“Ravno takrat so začeli padati svetovni rekordi in odtlej me je zanimalo samo še to,“ pove sogovornik, pri tem pa izpostavi rekordne daljave Petra Prevca, Roberta Johannsona in Stefana Krafta dosežene med letoma 2015 in 2017.

Skakalne ase na začetku gledal z veliki očmi

Čeprav se Kos z največjimi asi skakalnega športa sedaj meri vsak konec tedna, pa priznava, da nekaj treme še vedno čuti. “Na začetku vse gledaš z veliki očmi, saj je vse novo in na višji ravni. A kmalu ugotoviš, da ni nič posebnega. Podobno je bilo tudi ob debiju v celinskem pokalu. Tudi takrat sem bil začuden. Ne nazadnje pa so tam tudi moji vzorniki. Še vedno občudujem način skakanja Rjojuja Kobajašija, a verjamem, da je podobno tudi pri ostalih. Njegovi skoki so na zares visoki ravni. Skače z neverjetno močjo in eleganco. Mislim, da še nikogar nisem videl skakati tako,“ občudovanja do izvrstnega Japonca ne skriva mladi tekmovalec.

Kaj o Lovru Kosu pravi glavni trener slovenske reprezentance Robert Hrgota:

“Zelo pohvalno. Spomnim se ga v lanski sezoni, ko je na prvi tekmi svetovnega pokala v Willingenu deloval zelo prestrašeno. Zdaj deluje samozavestno in ve, kaj je potrebno za uspeh. Dvignil je raven samozavesti, kar je posledica dobrih rezultatov. Ko se eno z drugim gradi, ga je z užitkom gledati. Tudi ob manjših napakah mu uspevajo dobri rezultati in je tudi zelo močan člen, kar me zelo veseli. Želim, da nadaljuje v tem ritmu.

A njegov največji vzornik ni Kobajaši, temveč Norvežan Daniel Andre Tande, s katerim pa še ni imel priložnosti spregovoriti. Kdo ve, morda se mu bo ponudila  že na prihajajoči jubilejni 70. novoletni turneji, kjer bo Kos nastopil prvič. “Lepo je, da grem, a previsokih pričakovanj nimam. To bo moja prva turneja in zato tudi zelo zahtevna. Ritem bo povsem drug in se bo treba navaditi. Nekaj je tudi nervoze, a se kljub temu že močno veselim.”

Če ne bi bil skakalec, bi bil električar

Tudi tam bo Kos sam skrbel za svoj dres, kar ga med skakalci zagotovo dela edinstvenega. Tekmovalcev, ki bi si v svetovnem pokalu drese šivali sami, se namreč ne da prešteti niti na prste ene roke.

“Sam poznam le enega skakalca, Avstrijca, ki to še počne. Zanimivo mi je odkrivati, kaj se zgodi, če spreminjaš dres in na enem delu vzameš ter na drugem nekaj dodaš. Lahko bi rekel, da gre za iskanje perfekcije,” svoje veselje do krojenja dresov ne skriva športnik in pristavi, da zelo rad sede za šivalni stroj in kaj zašije. “Zaenkrat ostajam pri dresih, a bi rad poskusil šivati še kaj drugega,“ pripomni.

Ker je ljubezen do šivanja dresov odkril šele pred nedavnim, na vprašanje, kaj bi bil, če ne bi bil skakalec, ne odgovori, da bi bil krojač. “Bil bi električar,” izstreli Kos, kar pa niti ni presenetljivo, saj je kot najstnik obiskoval ljubljansko Srednjo šolo tehniških strok.