Medtem ko v tekoči sezoni smučarskih skokov številni uspehi slovenskih orlic skrbijo za nasmehe na obrazih navijačev tega športa pri nas, lahko zelo podobno rečemo tudi za kanadski tabor. Alexandria Loutitt in Abigail Strate še naprej skrbita za razcvet skokov v deželi javorjev, obenem pa priznavata, da so ti uspehi delno tudi slovenski.
Če je pogled na skupni seštevek ženskega svetovnega pokala trenutno najlepši za slovenske navijače, saj na vrhu kraljuje mlada Nika Prevc, pa so z do zdaj pokazanim zagotovo lahko zadovoljni tudi na drugi strani luže. Kanadčanki Alexandria Loutitt in Abigail Strate namreč še naprej navdušujeta in sta na 13 posamičnih tekmah v tej sezoni zbrali kar osem stopničk, drugo mesto pa sta osvojili tudi na superekipni tekmi na Japonskem.
Po polovici sezone (14/29) je Louttit v svetovnem pokalu četrta, 290 točk za Niko Prevc. Na sedmem mestu pa najdemo Strate, 444 točk za Slovenko.
V kanadski ekipi, kjer imata glavno besedo trenerja Slovenca Janko Zwitter in Igor Cuznar, so se zadnjega skoka na zmagovalni oder veselili na Ljubnem. Ker skakalke – poleg Louttit in Strate sta v majhni ekipi še Nicole Maurer in Natalie Eilers – letno v Sloveniji preživijo tudi po 10 mesecev, je bil skakalni praznik ob Savinji zanje pravzaprav domač. Loutitt pa ga je kronala s tretjim mestom na sobotni tekmi.
“Ta skakalnica mi je zelo všeč. Tudi ko ne pokažem najboljših skokov, sem lahko visoko. Nisem povsem zadovoljna s svojimi predstavami, toda stopničke ta občutek malce izboljšajo (smeh). Ritem skakalnice mi ustreza. Zaletišče je zelo ostro, v radiusu ti da veliko občutka in pritiska. In ravno to, ko te potisne še bolj v počep, je zame zabavno. Čeprav sem med bolj suhimi skakalkami, pa imam veliko energije v nogah, sem tudi zelo hitra v premiku. Zato se na tej skakalnici super znajdem,” je tako opevane občutke v skokih na Ljubnem za Sportklub opisala aktualna svetovna prvakinja.
Foto: Uroš Skaza
V dvoje je lažje
Tudi do tega naziva je Alexandria Loutitt prišla na ’domačih’ tleh, zlato snežinko je namreč osvojila na lanskem prvenstvu v Planici. A če je bilo to takrat kar veliko presenečenje, so se zdaj tekmice že privadile na njuno prisotnost na odru za zmagovalke.
“Abi in jaz sva zelo mladi. To se v konkurenci s starejšimi pozna, tako da je del napredka že to, da dozorevava. Odlično je, da imava na treningih primerjavo, da vidiva, kaj morava še izboljšati. Enostavno postajava tudi vse bolj domači v vlogi športnic. Greva korak za korakom, postajava vse močnejši. Ker nama gre dvema naenkrat tako dobro, je lažje zadržati ta moment. Potiskava druga drugo naprej,” mlajša od obeh Kanadčank pojasnjuje razloge za letošnjo konstantnost.
Foto: Uroš Skaza
Počasi se daleč pride
“Videti Kanadčanko na stopničkah in kanadsko zastavo med prvimi tremi je vedno zelo lepo. Seveda bi si še bolj želela biti tam sama, kot si želi vsak športnik. Ampak takšni rezultati so res dobri za našo ekipo. Po olimpijski kolajni v Pekingu 2022 smo vsi pričakovali hitre spremembe. Čez noč. A to se ni zgodilo. Napredek je počasen. Po zmagi Alex na svetovnem prvenstvu v Planici in vse več stopničkah v svetovnem pokalu se situacija izboljšuje. Vse več ljudi nas opazi, tudi na Ljubnem je nekaj predstavnikov velikih kanadskih podjetij. Ampak ja, nič se ne bo zgodilo zelo hitro. Stvari se spreminjajo, potrebujejo le čas,” pa Abigail Strate, minuli vikend sedma in osma na Ljubnem, opisuje stanje v kanadskih skokih.
O tem, kako težavno je pri mladih letih zapustiti domače okolje, smo se pogovarjali že ob boku lanskega planiškega šampionata. Da se situacija izboljšuje, pritrjuje tudi Loutitt. “Delamo počasne korake naprej. Po olimpijski kolajni smo mislili, da se bo vse popravilo v trenutku. Ampak res gre za počasen napredek. Dokazujemo, da nismo muha enodnevnica ali da ni bila le sreča. Kanadski mediji nam posvečajo vse več pozornosti. Naših tekem sicer ne prenašajo na televiziji, a vsaj vrhunce pokažejo. Tudi med tekmami drugih zimskih športov lahko vidite kakšen naš skok. Stvari se popravljajo, a počasi.”
Foto: Uroš Skaza
Kanadsko žensko ekipo trenutno sestavlja četverica Strate, Loutitt, Maurer in Eilers, pa še zadnja je zaradi nedavnega padca na treningu v Planici že končala sezono. Kaj pa podmladek? “Težko je biti toliko časa od doma pri taki mladosti. Starši skušajo najti primeren prostor zanje. Iz Calgaryja gredo do Lake Placida in Salt Lake Cityja. Večinoma trenirajo na teh treh skakalnicah. V Whistlerju so majhne skakalnice, s skoki na 40-metrskih skakalnicah žal ne moreš postati olimpijski prvak. Treba je imeti razpon različnih velikosti,” o naslednicah pravi Alexandria.
Pri omenjenem razcvetu veliko vlogo igra tudi Slovenija. Skakalke so, kot že omenjeno, nastanjene na sončni strani Alp, strokovni štab pa je sestavljen večinoma iz naših strokovnjakov. Čeprav so daleč od doma, pa bi si težko želele več.
“Slovenija je po mojem mnenju najboljša država kot izhodišče za skakalno ekipo. Naši trenerji so od tu, res so odlični, med seboj zelo dobro sodelujejo. Nikoli ni kakšnih napetosti. Imamo dostop do vsega, kar potrebujemo: opremo, skakalnice … To je res dobrodošlo,” pravi 22-letna Strate.
Foto: Uroš Skaza
To je šport
Tri leta mlajša Loutitt pa dodaja: “Zdaj je to bolj vidno, tudi na družbenih omrežjih. Ampak tako je bilo že prej. Ko Kanada kot skakalna država ni imela ničesar, so nam Slovenci res pomagali. Pa ne samo člani naše ekipe, ampak nasploh ljudje tukaj. Zdaj smo v položaju, ko lahko nekaj tudi vrnemo. Ko je Nika Prevc v Saporu potrebovala pomoč, sem se z veseljem odzvala. Vem, da bi v obratni situaciji storila enako.” Tekmovalka, ki je pred sezono dobila tudi sponzorsko podporo svetovno prepoznane energijske pijače, je seveda mislila na pripetljaj z opremo na Japonskem, ko je vodilni v svetovnem pokalu posodila dres, da je lahko z njim nastopila v kvalifikacijah, čeprav sama zaradi izgubljenih smuči in čevljev ni mogla skakati.
“Takšni trenutki so več kot samo šport. Vse skupaj me je spomnilo na lanski Vikersund, ko smo prvič letele, čutiti pa je bilo tudi veliko medsebojne podpore. To je tisto, zaradi česar je lepo biti športnik. Fair-play. Tudi če so na skakalnici to tvoje tekmice vsak konec tedna, je pošteno, da imamo enake možnosti. Zato smo si pomagale,” pa se dogajanja v Saporu spominja Strate, ki ne skriva navdušenja nad slovensko junakinjo zime. “Res skače na izjemno visoki ravni. Nisem pričakovala tega, ampak res je pravi mali stroj. Poleti se mi sicer ni zdelo, da bi Slovenke veliko trenirale, saj ko so bile one v Planici, smo bile mi v Kranju in obratno,” je zaključila v smehu.
Alexandria Loutitt je letos zbrala dve drugi in tri tretja mesta, Abigail Strate pa eno drugo in dve tretji mesti. Ob superekipnem drugem mestu skupno torej devet stopničk, a na prvo zmago še čakata. Edino za Kanado do zdaj je Loutitt osvojila januarja lani v Zau.
Foto: Uroš Skaza
Lepo, da se počutijo kot doma
Da se Kanadčanke v Sloveniji počutijo kot doma, med drugim skrbi tudi Urban Jarc. Maser, ki je bil v zlatih časih Petra Prevca del slovenske reprezentance, v ekipi pomaga pri različnih opravilih.
Urban Jarc. Foto: SK
“Letos se res velikokrat izide. Skoraj vsak vikend smo na stopničkah, upam, da traja čim dlje. Konstantnost je nadgradnja v letošnji sezoni. Že lani sta Janko in Igor dobro začela, zdaj pa le še bolj tesno sodelujemo. Za punce je živeti v Sloveniji super, ni jim treba potovati. Na voljo jim je vse, kar potrebujejo, v Kanadi pa takšnih pogojev nimajo. Dobro se ujamemo, kombinacija je res super. Pravijo, da je to njihov drugi dom. Lepo, da se počutijo kot doma,” pravi nekdanji kanuist na divjih vodah.
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje