Čeprav so že v petem desetletje svojih življenj, Simon Ammann, Janne Ahonen in Noriaki Kasai dokazujejo, da lahko smučarji skakalci tudi v zrelih letih dosegajo zavidljive daljave in rezultate.

Štiridesetletni Švicar, 44-letni Finec in 49-letni Japonec tudi v letošnji zimi dokazujejo, da v nasprotju s prepričanjem številnih leta v smučarskih skokih ne predstavljajo ovire.

Prav v teh dneh je v skakalnih krogih završala novica o izjemnem podvigu Ahonena, ki je minuli konec tedna na finskem državnem prvenstvu pristal na zmagovalnem odru ter zaostal le za tekmovalcema članske reprezentance Anttijem Aaltom in Ettujem Nousiainenom.

Še več, dvakratni zmagovalec svetovnega pokala v letih 2004 in 2005 je s skokoma dolgima 110 in 116 metrov v zadrego spravil celo svojega 24 let mlajšega sina Mico, saj ga je v prvi seriji preskočil za 20 v finalni pa za 13 metrov.

“Sem zadovoljen. Bil sem nervozen, a sem preživel. Občutek je kar dober,” je po tekmi na skakalnici v Lahtiju dejal finski orel. Na žalost številnih in na olajšanje marsikaterega mlajšega tekmovalca pa vrnitev Ahonena na zaletno mizo ne bo dobila spektakularnega nadaljevanje.

“Odhajam na olimpijske igre v Peking, a le kot televizijski komentator,” je novinarjem priznal legendarni smučarski skakalec in pri tem pripomnil, da se je tekme udeležil “iz čiste zabave”.

Na koledarju si je že označil OI v Cortini d’Ampezzo

Zabava predvsem pa neizmerna ljubezen do smučarskih skokov sta razloga, da smuči v kot tudi na pragu svojega 50. leta še vedno ni postavil niti Noriaki Kasai. Podobno kot njegov nekdanji tekmec je tudi neuničljivi Japonec pred tremi dnevi v Saporu na lokalnem pokalu osvojil tretje mesto.

Kasai je sicer do nedavnega še vedno upal celo na nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, a jih bo v močni konkurenci veliko mlajših kolegov tokrat spremljal le prek televizijskega zaslona. Kljub temu ga to ni ustavilo, da si na koledarju ne bi označil 6. februarja 2026, ko bo tekmovanje pod petimi krogi gostila Cortina d’Ampezzo.

“Ne mislim prenehati. Podpira me veliko ljudi, zato se čutim dolžnega, da se jim oddolžim. Letos sem še nekoliko močnejši kot lani, a lahko sem še veliko boljši. Nikamor se mi ne mudi, na vrh se želim vrniti počasi,” je odločen Kasai, ki je v svetovnem pokalu debitiral leta 1988, ko je kraljeval še sedaj že pokojni finski as Matti Nykänen.

Kako neusahljiva je želja Japonca po nadaljevanju športne kariere, zgovorno priča njegova izjava iz lanskega decembra, ko je napovedal, da bo skakal vsaj do svojega 60. leta.

“Lahko ste prepričani, da mi potrpljenja ne manjka. Če bo vse potekalo po načrtih, se bom najprej vrnil na tekme celinskega pokala. Kamorkoli me pošljejo, želim tekmovati in ne jamrati,” je še pristavil Kasai.

Kako se bo odločil Švicar?

Od trojice veteranov je najmlajši Simon Ammann, ki pa ga lahko vsak konec tedna še vedno spremljamo v svetovnem pokalu. Švicar je kljub stalnim težavam s telemarkom tudi v letošnji zimi dosegel že nekaj vrhunskih rezultatov. Med drugim je bil na prvi tekmi novoletne turneje 13., na poletni veliki nagradi avgusta v  Courchevelu pa se povzpel celo na stopničke za zmagovalce.

Za razliko od Ahonena in Kasaija bo štirikratni olimpijski zmagovalec prihodnji mesec odpotoval tudi v kitajsko prestolnico, ki pa bo zagotovo njegovo zadnje olimpijsko prizorišče.

“Seveda nisem več favorit, a se trudim doseči rezultate, ki si jih želim. Borbenost in športni duh sta stvari, ki odlikujeta športnika in sta mi zato zelo pomembni,” pravi Ammann, ki sicer priznava, da utegne biti letošnja sezona njegova zadnja.