Spomin na tragedijo: Melanie ni dočakala mame

Ulrike Maier (22. 10. 1967 – 29. 1. 1994). Foto: Profimedia

Na današnji dan pred okroglimi 30 leti se od padcu na smukaški preizkušnji v Garmisch-Partenkirchnu smrtno ponesrečila avstrijska alpska smučarka Ulrike Maier. Tragedija na Bavarskem je močno spremenila varnostne ukrepe na tekmah svetovnega pokala.

Moška karavana je zapustila Garmisch-Partenkirchen, kjer so imeli letos zaradi pomanjkanja snega kar nekaj težav s pripravo proge za dve superveleslalomski preizkušnji. Bavarski smučarski delavci so se danes že lotili prilagoditev proge Kandahar, saj bo ta v tem tednu gostila še žensko karavano. Ob tem bo pogled marsikomu ušel proti odseku ”Schneise”, kjer stoji tudi spominsko obeležje s križem, v spomin na tragično preminulo Ulrike Maier.

Pisal se je 29. januar 1994, ko je Garmisch-Partenkirchen gostil četrti smuk sezone. Tudi takrat je bilo snega na progi malo, a se je nekaj dni pred tekmo močno ohladilo, tako da je bila proga na določenih odsekih močno poledenela, v spodnjem delu pa je smučarke pričakala drugačna snežna struktura. Prav iz avstrijskega tabora so prihajale glasne pripombe o nevarnosti proge. Ulrike Maier je sicer uspešno premagale vse najbolj zahtevne pasti. Po daljšem desnem zavoju, na katerem je že zadišalo po cilju, je dvakratni svetovni prvakinji pri hitrosti dobrih 100 km/h na robati snežni površini potegnilo notranji del smučke, sledil je padec, ob katerem je izgubila čelado.

V ciljen izteku so kamere ujele Huberta Schweighoferja, Ulrikinega zaročenca, ki je na ramenih nosil petletno hčerko Melanie. Partnerke in mame nista dočakala. Nemočno sta lahko opazovala, kako je obležala na progi in nato v helikopterju zapustila prizorišče. Kmalu zatem je sledilo obvestilo o tem, da je vsega devet dni po zmagi na veleslalomu za Zlato lisico v Mariboru, ki je bila zanjo peta v karieri, podlegla poškodbam glave.

Sodni proces, ki je sledil tragediji, je organizatorje oprav suma krivde. Vseeno pa je smrt Ulrike Maier vodstvo svetovnega pokala prisililo v spremembe, ki so bile vidne predvsem pri povečevanju tako imenovanih izletnih območij in postavljanju zaščitnih ograj.