Umrl oče planiške letalnice

Janez Gorišek (1933-2023). Foto: Profimedia

V torkovih dopoldanskih urah nas je pretresla vest, da se je v 90. letu starosti poslovil Janez Gorišek, znameniti slovenski gradbeni inženir in konstruktor planiške letalnice.

Ko bodo čez slaba dva tedna najboljši skakalci na svetu v dolini pod Poncami poleteli prek hrbtišča planiške letalnice in lovili daljave krepko čez dvesto metrov, se bodo s tem poklonili tudi konstruktorju naprave. Kot je prvo poročalo Delo, je namreč v 90. letu starosti umrl Janez Gorišek. Skupaj z bratom Vladom je veljal za mojstra konstruiranja in projektiranja letalnic. Njuno delo je nadaljeval in nadaljuje Janezov sin Sebastjan Gorišek. Kar je v Planici zasnoval legendarni Stanko Bloudek, je nato gojila, nadgrajevala in razvijala družina Gorišek.

Video: poletite čez letalnico bratov Gorišek

Janez Gorišek, rojen 13. 9. 1933, planiška legenda, je bil nekdaj tudi sam smučarski skakalec (med drugim je bil jugoslovanski mladinski prvak in celo študentski svetovni prvak ter udeleženec olimpijskih iger 1956 v Cortini d’Ampezzo), nato pa je v tem zimskem športu vztrajal kot skakalni delavec in gradbeni inženir. Prav planiška letalnica, pod katero se je podpisal skupaj z bratom, je bila leta 1969 njegovo najbolj znano in tudi najbolj dolgotrajno delo. V desetletjih po odprtju je bila največja planiška naprava deležna številnih posodobitev in tudi priznanja FIS.

Leta 1961 je pridobil naziv diplomirani inženir gradbeništva, Planica je bila njegov magisterij in doktorat. Uradno se je upokojil leta 2003, a je vseeno ostal v stalnem stiku s smučarskimi skoki. Njegov osebni rekord je znašal 105 metrov. Svojim naslednikom pa je omogočil krepko daljše polete. 150, 170, 190, 200, 220 metrov … Vse do 252 metrov. Toliko je leta 2019 v Planici poletel Japonec Rjoju Kobajaši. Svetovni rekord si sicer od leta 2017 lastita Stefan Kraft in Vikersund (253,5 m).

Misli Janeza Goriška

“Vedno sem vizionarsko sanjal o idejah, ki so se ostalim zdele nemogoče. Meje se premikajo postopoma. Nekoč je bila magična stotica, sam pa sem si zamislil polete nad 200 metrov. Skupaj z bratom Ladom sva skonstrurirala največjo letalnico na svetu.” Tukaj se ni ustavil, razmišljal je tudi o idejo o letalnici, ki bi dovoljevala polete do 300 metrov. “Nenehno je treba ustvarjati, to ti daje moč, da premikaš meje. Ko je tako, lahko postaneš legenda.”

Sodeloval je tudi pri projektiranju skakalnice na Igmanu v Bosni in Hercegovini, ki je bila leta 1984 del zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V skakalnih krogih je bil deležen izjemnega ugleda, zato še zdaleč ni ostalo le pri delu v okviru nekdanje Jugoslavije. Sodeloval je tudi pri prenovah letalnic na Kulmu, v Vikersundu in Oberstdorf, svoj pečat pa je pustil še v Garmisch-Partenkirchnu in celo Erzurumu. Bil je mojster, ki je znal oceniti, kaj omogoča hrib, kako se bo v zraku odzival skakalec, kakšen vpliv imajo vremenske razmere.

Planiške fanfare, Avsenikova Planica, pijača naše mladosti, rekordi … in brata Gorišek. Osrednje asociacije ob Planici. Ta je vselej veljala za športni praznik, ki presega tekmovalne okvire. Janez Gorišek je vselej rad obiskoval Planico, tudi v zadnjih letih, ko ga je močno oviralo zdravje, zaradi česar se je gibal zelo omejeno. Letošnja Planica bo prva brez Janeza Goriška.