V Sočiju Soči, v Pjongčangu knjiga, kaj pa v Pekingu?

Zimski športi 18. Okt 202121:20 5 komentarjev
Žan Košir. Foto: Guliverimage

Za Žana Koširja bodo olimpijske igre v Pekingu že njegove četrte v karieri. Nanje odhaja kot najuspešnejši slovenski zimski športnik pod petimi krogi, saj je do zdaj osvojil že tri odličja – eno srebrno in dve bronasti. Na Kitajskem bo ciljal na najvišjo stopničko.

37-letni Tržičan je imel po igrah v Pjongčangu številne težave. Največ so mu jih povzročale bolečine v hrbtu, a se je situacija toliko izboljšala, da se je z rednimi nastopi znova vrnil v vrh svetovnega pokala in bil ob koncu lanske sezone celo v boju za veliki kristalni globus. V njej je zmagal na domači Rogli in izpolnil enega od kariernih ciljev. Pred lovom na drugega – zlato olimpijsko kolajno – si je na medijskem terminu predstavitve reprezentanc pod okriljem Smučarske zveze Slovenije v idiličnem okolju Planice vzel nekaj minut za Sportklub.

Glavni cilj so olimpijske igre v Pekingu. Tja boste odšli kot dobitnik treh olimpijskih odličij, manjka vam le še zlato. Kaj pričakujete od tekmovanja na Kitajskem?

Ja, v bistvu upam, da bom toliko natreniran oziroma tako dober, da bom konkurenčen že prej. Da ne bom potem na tekmah iskal tisto nekaj več. Zelo težko je tekmovati če nisi v formi, pa naj bo to državno prvenstvo ali pa olimpijske igre. Tudi izkušnje ne pomagajo. Smo pa pripravili načrt, da bi moral biti vrhunec forme prav med igrami, upam pa, da bo ta plan uspel. Da ne bo kakšnih presenečenj ali omejitev, na primer, da bi nas na Kitajskem za nekaj dni zaprli v karanteno. Precej je še nejasnosti, kako bo sploh potekal naš odhod tja.

Pa vendar – na dan olimpijske tekme imate določene izkušnje, kako uspeti, kako na tekmi leta odpeljati najbolje. Nekateri tekmovalci teh izkušenj nimajo.

Ja, že prvi nastop, ki sem ga opravil na olimpijskih igrah, je bil najboljši. Veliko intenzivnih občutkov. Zdaj na to gledam kot na povsem običajno tekmo, kar malo pogrešam tisto dodatno draž, ki sem jo takrat imel, a očitno je neponovljiva. Je pa veliko lažje iti nekam, kjer si domač. Očitno je nekaj na tem, da imam nekaj v sebi, kar znam izkoristiti na največjih tekmah in upam, da tega nisem pozabil.

Žan Košir je do zdaj trikrat nastopil na olimpijskih igrah. Debi je doživel v kanadskem Vancouvru leta 2010, ko je v paralelnem veleslalomu dosegel šesto mesto. V isti disciplini je 19. februarja 2014 osvojil bronasto kolajno, potem ko je v polfinalu izgubil proti Švicarju Nevinu Galmariniju, v boju za odličje pa premagal Nemca Patricka Busslerja. Rezultat je še nadgradil tri dni kasneje, ko je v paralelnem slalomu v središču Rosa Hutor premoč priznal le Američanu z ruskim potnim listom Vicu Wildu.

Na igrah v Pjongčangu leta 2018 je bila na sporedu le ena disciplina – paralelni veleslalom. Še vedno je nepozabni trenutek iz polfinala, ko je Košir po mnenju številnih prvi prečkal ciljno črto, a je laserski žarek prvi presekal južnokorejski tekmec Sangho Lee in Tržičana za pičlo stotinko potisnil v mali finale. V njem je slovenski deskar suvereno ugnal Francoza Sylvaina Defourja in s tretjim odličjem postal najuspešnejši zimski moški športnik Slovenije. Med ženskami je s štirimi od njega boljša le Tina Maze.

V kateri fazi priprav ste, kdaj greste znova na sneg?

Po tistem kondicijskem delu priprav, ki so se končale konec avgusta, smo v mesecu in pol opravili dvajset dni na snegu na italijanskem Stelviu. Snežni treningi torej že potekajo, s koncem oktobra pa moramo preiti na težje proge in umetni sneg, ki je ponekod tudi že pripravljen. V novembru pa sledijo le še zaključne priprave, kjer sledijo tudi končne odločitve glede opreme. Tam je bolj pomembna kakovost treninga kot pa njegova količina. Zaenkrat vse poteka, kot mora, nad pričakovanji.

V karieri ste imeli tudi težave s poškodbami. Zdaj ste fizično optimalno pripravljeni, kaj pa glava? Je mentalna priprava na treninge in tekme postala težja od fizične, kljub izkušnjam?

Ves čas je treba negovati oboje. Zdi se mi, da ko se ozračje malo ohladi, si ob globokem vdihu svežega zraka lažje zbistrim glavo. Ko pridem v tekmovalno okolje, si obudim spomine, kako sem se pred startom vselej zbral. Seveda pa za večja tekmovanja naredim tudi bolj podroben načrt psihološke priprave.

Ne vem, ali sem to že kdaj delil z javnostjo, ampak pred igrami v Sočiju sem se na pamet naučil Gregorčičevo pesem Soči in ko sem jo zjutraj zrecitiral pred tekmo, sem vedel, da je to to. Pred Pjongčangom sem prebral knjigo, ki mi je bila všeč v srednji šoli. Za Peking sem ravno v zadnjih dneh začel resneje razmišljati o tej pripravi, kje bom črpal navdih.

In je že padla kakšna ideja?

Ko sem pred dnevi hodil v hribe, sem jih dobil nekaj. Ni še dokončne, zapisujem si jih v telefon. Moram naštudirati nekaj dobrega, da si bom lahko spet rekel, da je to to, kar me dela močnega vojščaka.

Delate pa to pripravo sami ali s pomočjo strokovnjaka, psihologa?

Skozi kariero in ko sem bil mlajši ni bilo priložnosti, da bi s kom sodeloval. Odločil sem se, da ne bom zdaj dregal v to gnezdo, saj nikoli ne veš, kaj bi prišlo iz njega. Zaenkrat se poskušam sam čim bolje spoznati in se prepričati, da sem sposoben.

Žan Košir. Foto: SZS

Na kratko ste se dotaknili situacije s koronavirusom. Ta je v zadnjih dveh letih krojil svet, ne le športa. Situacija se počasi normalizira. Pa vendar, kakšno breme je to predstavljalo za športnika?

Če pogledam na lansko sezono, sem nastali položaj dobro izkoristil. Se mi zdi, da sem se dobro znašel, čeprav sem bil tudi sam žrtev okužbe, a na srečo ni bilo večjih posledic, razen da sem izpustil eno tekmo. Ampak ja … Stvari se spreminjajo, druženja med ljudmi je manj, več je distance. To tudi na nas športnike vpliva, pa čeprav ne bom rekel, da je morebitni slabši rezultat posledica tega. Najtežje je, da je težko načrtovati stvari vnaprej, moraš biti pripravljen v zadnjem trenutku spremeniti cel postavljen načrt.

Zato nas tudi malo skrbi, kako izpeljati vse skupaj do februarja in prihoda na Kitajsko. Kje opraviti zaključne priprave, kakšne bodo omejitve … Toda kot vidimo, je bil šport prvi, ki je spet začel normalno funkcionirati, tudi gledalci so se vrnili in očitno se vse skupaj stabilizira. Sicer pa se vse skupaj zame ne spremeni veliko, saj so bile vse igre precej daleč od mojega doma, tako da mojih navijačev ni bilo veliko (smeh).

Poleg odličnih nastopov na igrah pod petimi krogi je Košir številne stopničke nabral tudi v svetovnem pokalu. Od leta 2009 je namreč 21-krat stopil na oder za zmagovalce, šestim zmagam je dodal še sedem drugih in osem tretjih mest.

Edino kolajno s svetovnega prvenstva je osvojil leta 2015 v Lachtalu. Foto: Guliverimage

V sezoni 2015 je osvojil veliki kristalni globus za skupni seštevek sezone, istega leta je osvojil tudi edino kolajno s svetovnega prvenstva, ko je bil v avstrijskem Lachtalu srebrn. Vrhunec letošnje sezone ga čaka na slovenski državni praznik, 8. februarja, ko bo v Pekingu na sporedu paralelni veleslalom.

Ves čas poudarjamo le igre v Pekingu. Pa vseeno tudi tekma na Rogli, kjer ste lani vendarle uspeli zmagati, bo verjetno vrhunec sezone?

Zagotovo. Vsi tisti, ki so na svetovnem športnem nivoju uspeli zmagati na domačih tleh, vedo, kakšen je ta občutek. Zdaj vem tudi jaz. Prav to me je gnalo, da sem na Rogli vedno nastopal motiviran, pa čeprav mi velikokrat ni šlo. Še vseeno imam tam pet stopničk, upam, da bom uspešen še naprej.

Je pa res, da tokrat na Rogli ne bom imel veliko treningov, saj bo tam svetovni pokal šele marca. Jaz pa se bom decembra in januarja, ko sem ponavadi treniral tam, posvetil težjim terenom za pripravo na progo na olimpijskih igrah. Bomo videli, četudi stoodstotne priprave za to tekmo verjetno ne bo, pa verjamem, da sem lahko tudi zaradi izkušenj v borbi za podoben rezultat na Rogli kot v lanski sezoni.

Olajšanje po zmagi na Rogli marca 2021.

Omenjate zahtevnost postavitev in prog. Kakšna pa je olimpijska proga, imate kakšne informacije?

Tam sem že tekmoval na svetovnem pokalu dve leti nazaj. Proga je zelo podobna tistim iz Sočija in Pjongčanga, saj organizatorji vedno vprašajo Mednarodno smučarsko zvezo (Fis), kakšno naj postavijo. Fis pa vselej da zelo podobne okvirje. To lahko primerjamo s smučarskimi skakalnicami (se zazre proti skakalnemu centru v ozadju). Če je Rogla 90-metrska skakalnica in ima letalnica okrog 240 metrov, imamo mi v Pekingu nekje 140-metrsko. Torej ni najtežja niti najlažja. V svetovnem pokalu je v zadnjem času veliko lahkih terenov, ta pa je težji od povprečja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (5)

Najbolj brano - Zimski športi