Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Mineva 40 let od zimskih olimpijskih iger z daleč najmočnejšim slovenskih pridihom. Sarajevo 1984. Srebrne igre Jureta Franka, neizbrisen slovenski organizacijski pečat, večni dom Vučka …
Slovenski smučarski tekač Ivo Čarman je na enem od vrhuncev otvoritvene slovesnosti na olimpijski stadion Koševo pritekel z olimpijsko baklo. Hrvaška umetnostna drsalka Sanda Dubravčić-Šimunjak je nato elegantno pretekla pot po kar 98 stopnicah, ki so jo vodile do mogočnega nosilca, na katerem je nekaj trenutkov zatem zagorel ogenj štirinajstih zimskih olimpijskih iger. Sarajevo 1984.
To so bile igre, na katerih je umetnostna drsalka Katarina Witt navduševala na ledeni ploskvi v Zetri. Jayne Torvill in Christopher Dean sta prav tam odplesala znameniti Bolero. Svoje veličine ni mogel pokazati Ingemar Stenmark, ker naj bi kršil pravila amaterizma. Neustrašni in danes že pokojni ameriški smukač Bill Johnson je bil vladar Bjelašnice. Karin Enke je osvajala odličja v hitrostnem drsanju. Na skakalnici na Igmanu sta navduševala Jens Weissflog in Matti Nykänen. Sovjetski hokejisti pa so uveljavili prevlado na ledu. Organizatorji so sicer podelili 39 kompletov kolajn, za katere so se potegovali športniki iz 49 držav.
Štirinajste zimske olimpijske igre v glavnem mestu BiH in na okoliških strminah Bjelašnice, Jahorine in Igmana so nosile močan slovenski pečat. Ker sta bili obe kandidaturi za olimpijske igre treh dežel (z Avstrijo in Italijo) neuspešni, dokaj naivno ali idealistično bohinjsko spogledovanje z igrami pa pred desetletjem in pol ni prestalo niti razprave na izvršnem odboru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), najbolj neposreden slovenski stik z največjim zimskim športnim dogodkom ostajajo prav sarajevske igre.
Ne le zaradi dejstva, da je v 73-člansko jugoslovansko reprezentanco več kot 71 odstotkov športnikov, med katerimi so bila tudi poznejši dobitnik zgodovinske srebrne veleslalomske kolajne Jure Franko, prvič tudi 15-letna Mateja Svet in legendarni Bojan Križaj, prispevala Slovenija.
Iz najsevernejše in tudi gospodarsko ter zimsko-športno najbolj razvite republike tedanje večnacionalne federativne države so prihajali tudi mnogi ključni funkcionarji, športni delavci, organizatorji, časomerilci, televizijski snemalci … Meta Hočevar se je podpisala pod scenografijo otvoritvene in zaključne slovesnosti ZOI, akademski slikar Jože Trobec pa je zasnoval uradno maskoto, priljubljenega volkca Vučka.
Slovenski spomini …
“Lep in topel spomin. Tudi slogan ‘Volimo Jureka više od bureka’ me spremlja povsod. Od Karavank do Makedonije,” pripoveduje Jure Franko, prvi Slovenec s kolajno na ZOI. “Sarajevo je danes mesto kontrastov. Na eni strani žalosti in na drugi veselja. Nove generacije se lahko oklepajo sarajevskih olimpijskih iger kot dogodka z visokimi ideali in pozitivnimi čustvi,” je v intervjuju za naš medij dejal srebrni veleslalomist. Več o tem …
“Večkrat se vrnem v Sarajevo. Vedno sem lepo sprejet. Pa tudi vedno jem najboljše čevapčiče,” pa se nasmehne Bojan Križaj, ki se z manjšo radostjo spominja tekmovanj, saj je ob izjemnem bremenu pričakovanj ostal brez tako želene kolajne. V zagati pa se znajde tudi ob omembi otvoritvene slovesnosti, na kateri je prisegel v imenu športnikov, ob tem pa za nekaj trenutkov obstal, saj je pozabil besedilo. “Bilo je zelo mučno. Vse pa je posledica tega, da sem bil tako zelo prepričan v lastne sposobnosti. Zato ob sebi nisem imel lista z besedilom. Pozabil sem, kaj moram povedati,” se zadrege spominja Križaj. Več o tem …
“Pozitiven utrip smo čutili na vsakem koraku. Kamorkoli smo prišli, ne spominjam se, da bi morali kdaj za kaj plačati. Ljudje so nas sprejeli za svoje. Ko govorim o tem, dobim kar cmok v grlu. To so bili namreč eni najlepših časov v moji karieri,” je po spominih pobrskal član jugoslovanske hokejske reprezentance Drago Mlinarec. Več o tem …
In ker so dobrih sedem let pred razpadom Jugoslavije Slovenci tiste igre dojemali kot povsem domače, se ob omembi Sarajeva 1984 vselej čuti vsaj kanček nostalgije, brez političnega in nacionalnega predznaka. Ne glede na dejstvo, da je bil ponosni gostitelj iger nato vsega desetletje pozneje eno od žarišč krvave vojne.
Mnogi olimpijski objekti so klavrno propadli ali še propadajo. Nekatere je načel zob časa, drugi so se znašli v objemu ognjenih zubljev. Danes so za Sarajevo, ki je nato doživljal precej bolj tragične in turobne čase, olimpijske igre 1984 zgodovinski spomin.
Pravijo, da se povprečna starost volkov giblje med 12 in 15 let. Vučko živi že 40 let.
Foto: utrinki iz Sarajeva 1984
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje