Čeprav je od uradne potrditve prestopa Primoža Rogliča v Boro Hansgrohe minil že skoraj teden dni, pa je na sončni strani Alp to še vedno glavna kolesarska novica. Kako se bo brez slovenskega šampiona znašla Jumbo-Visma, s pomočjo katere je Zasavec zrasel v enega najboljših tekmovalcev na svetu, a obenem tudi ekipi pomagal postati prevladujoča sila v svetovni seriji?
“Škoda, da odhaja. On je bil začetna točka uspeha pri Jumbo-Vismi. A razumem njegovo željo, da naredi vse kar lahko, da zmaga na dirki po Franciji,” je menjavo moštva Primoža Rogliča pokomentiral zdaj že njegov nekdanji ekipni kolega Dylan Van Baarle. Čeprav se je Nizozemec rumeno-črnim pridružil šele v letošnji sezoni in je z Zasavcem dirkal samo na dveh dirkah (od Tirenskega do Jadranskega morja in na Vuelti), se še predobro zaveda, kako pomembno vlogo je imel Roglič med ’čebelami’.
Da bo po njegovi selitvi k Bori-Hansgrohe, kjer so v tem tednu okrepili vodstvo ekipe, zazevala velika praznina, kažejo tudi številke.
Primož Roglič se je Jumbo-Vismi pridružil leta 2016, ko je po triletnem kaljenju pri Adrii Mobil kot nekdanji skakalec dobil priložnost v moštvu svetovne serije. Na prvo zmago v novih barvah mu ni bilo treba čakati dolgo, 15. maja tistega leta je na dirki po Italiji dobil kronometrsko etapo. V uvodnem uvajalnem letu pa je svoje znanje pokazal še na državnem prvenstvu, ko je bil edinkrat najboljši v kronometru.
Že v prihodnjih dveh sezonah, ko na največjih dirkah še ni vozil na skupno uvrstitev, je pobral po šest oziroma osem zmag, vrhunca obeh let pa je seveda predstavljalo etapno slavje na dirki po Franciji. 19. julij 2017 bo z zlatimi črkami za vedno ostal zapisan v slovensko zgodovino, saj je postal prvi kolesar s sončne strani Alp z zmago na dirki po Franciji.
Prestavil je mejnike
Velik preskok je Kisovčanu uspelo narediti leta 2019. Na Giru je prišel kot prvi favorit, a če pri zahodnih sosedih te vloge tudi zaradi zdravstvenih težav in padca ni uresničil, mu je to uspelo na Vuelti. V tistem letu je na italijanski pentlji najprej postal prvi Slovenec s skupnimi stopničkami, jeseni pa še prvi Slovenec z zmago na grandtouru. Skupno pa se je podpisal pod kar 13 zmag.
V letih 2020 in 2021 je imel ob slovesu od stare sezone obakrat pod pasom po 12 zmag. Klubsko je vrhunec dosegel s slavjem na Vuelti, reprezentančno pa seveda v Tokiu z zlato olimpijsko kolajno v vožnji na čas. Tiste sicer ne štejemo pod okrilje Jumbo-Visme, saj je vendarle slavil v slovenskem dresu.
Najboljše prihranil za konec
Če je bila lanska sezona z zgolj petimi zmagami za 33-letnika celo najslabša po letu 2016, pa je prerojeni Roglič po operaciji in rehabilitaciji rame letos udaril z vso močjo. Zbral je kar 15 zmag (v to statistiko so vštete etapne zmage, dnevne dirke in skupne zmage), kar ga bo ob koncu leta uvrstilo na tretje mesto med vsemi kolesarji. Skupaj z zdaj že nekdanjim moštvenim sotekmovalcem Jonasom Vingegaardom ter za Jasperja Philipsena in Tadeja Pogačarja.
Roglič je torej v dresu Jumbo-Visme v osmih sezonah nabral kar 73 zmag. Njegova Jumbo-Visma pa v enakem obdobju 305. To torej pomeni neverjetnih 24 odstotkov oziroma slabo četrtino vseh slavij! Številka, ki jo bodo v zasedbi Richarda Pluggeja v prihodnjih letih težko nadomestili.
Najboljši odstotkovni izkupiček je sicer Slovenec iztržil v koronsko zaznamovani sezoni 2020. Takrat je Jumbo-Visma nabrala 23 zmag (dirk je bilo zaradi številnih odpovedi zaradi pandemije občutno manj), Rogla pa jih je v skupno vsoto prispeval kar 12, torej več kot polovico! Celotno statistiko si poglejte v spodnji tabeli.
Za primerjavo, drugi najuspešnejši kolesar v času Primoža Rogliča v ekipi Jumbo-Visme je nizozemski sprinter Dylan Groenewegen, ki je v šestih sezonah med rumeno-črnimi (2016-2021) osvojil 54 zmag. Belgijec Wout van Aert jih ima 37, edini pravi kapetan za tritedenske dirke Jonas Vingegaard pa 27.
Največji uspehi Primoža Rogliča v dresu Jumbo-Visme:
Dirka po Španiji, skupni seštevek (2019, 2020, 2021)
Dirka po Italiji, skupni seštevek (2023)
3 etapne zmage na Touru, 4 na Giru, 12 na Vuelti
Zmage na večetapnih dirkah: od Tirenskega do Jadranskega morja (2019, 2023), dirka po Baskiji (2018, 2021), po Romandiji (2018, 2019), po Dofineji (2022), Pariz – Nica (2022), po Kataloniji (2023)
Liege-Bastogne-Liege (2020)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje