17-letni Mariborčan, o katerem boste verjetno še slišali

Žan Ogrinc je še en v nizu velikih slovenskih atletskih talentov. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Žan Ogrinc je eden od najbolj nadarjenih slovenskih atletov in eden tistih, zaradi katerih se prihodnosti slovenskega teka na srednje proge lahko zelo veselimo. Komaj 17-letni Mariborčan, ki zase pravi, da je zelo pogumen, bo to skušal dokazati že letos.

Žan Ogrinc je lani 800 metrov, ko je bil star vsega 16 let, pretekel v času 1:49,04 in s tem postavil nov državni rekord v tej starostni kategoriji.

Iz rok ga je vzel najboljšemu slovenskemu tekaču na srednje proge v zgodovini Žanu Rudolfu.

Za kako dober rezultat gre, potrjuje podatek, da je sezono končal kot sedmi najboljši na svetu v tej disciplini v kategoriji do 18 let. Da, tudi v družbi vseh Afričanov.

Ta rezultat je mladi tekel lani, ko je pred tem v dvorani 800 metrov najhitreje tekel 1:53,59. V zadnji zimi je ta rezultat krepko popravil, februarja letos je na državnem prvenstvu v Novem mestu tekel sijajnih 1:49,31 v dvorani, v kateri se kot po pravilu teče precej počasneje.

Zaradi poškodbe pozen debi, s katerim ni zadovoljen

Zato so mnogi že pred časom z zanimanjem čakali, kaj bo ponudil poleti, a so morali na ta trenutek čakati precej dlje, kot so pričakovali.

Super obetavni slovenski tekač je zaradi težav s poškodbo debitiral šele na sredinem mitingu v Mariboru in ga, potem ko se je na začetku pognal za odličnim Hrvatom, polfinalistom letošnjega evropskega prvenstva v Rimu Marinom Bloudkom, v močni konkurenci kot najboljši Slovenec končal na petem mestu. Rezultat? 1:50,83.

“Nisem najbolj zadovoljen. Želel sem teči okoli osebnega rekorda, je pa res, da nisem vedel, v kakšni formi sem, saj sem bil maja kar nekaj časa poškodovan. To je bil moj prvi nastop. Ko je tako, nikoli ne veš, kaj bo. Je nek začetek, verjamem pa, da bom ta rezultat skozi sezono precej izboljšal,” je povedal mladi član AK Poljane, ki si je za prvi nastop namenoma izbral Maribor.

Z medaljo z lanskoletnega olimpijskega festivala mladih v Mariboru. FOTO: Peter Kastelic/AZS.

Želel se je vrniti na svojem stadionu

To je stadion, ki leži blizu njegovega doma, za nameček pa kraj, na katerem je dosegel do zdaj svoj najljubši športni uspeh. Lani je tukaj osvojil drugo mesto na olimpijskem festivalu evropske mladine in tako, potem ko je na drugi stopnički končal tudi lani v Banski Bistrici na Slovaškem, dodal še drugo srebro s tega velikega tekmovanja.

“Želel sem tekmovati pred domačim občinstvom. Na žalost je bil to šele moj prvi nastop, čeprav sem mislil s sezono začeti že veliko prej, v začetku maja, pa sem se ravno takrat poškodoval. Med sprintom sem začutil zadnjo stegensko mišico. Ta poškodba mi je vzela dva tedna treningov, kar se je poznalo,” je pojasnil zelo pozen začetek sezone dijak športnega oddelka II. Gimnazije v Mariboru.

Že čez mesec dni 1:47?

Omenili smo mu velik preskok, ki mu je uspel pozimi, in ga povprašali, kaj to pomeni za poletje. Kako hitro lahko teče?

“Da, zagotovo bi lahko tekel precej bolje. Zdaj je, kar je. Na vsakem treningu moram dati vse od sebe, delati še bolje. Verjamem, da bom konec avgusta, ki bo zame najpomembnejši, saj me takrat čaka svetovno mladinsko prvenstvo, precej boljši. Želim si priti vsaj do polfinala, verjamem pa, da lahko dosežem tudi več,” je povedal nasmejani mladenič in bil glede rezultata v nadaljevanju še bolj konkreten.

“Rad bi, da za mojim priimkom že letos piše 1:47 in še nekaj. To je cilj, ki sem ga, verjamem, sposoben doseči. Ne še danes, čez kak mesec pa …” je dodal in se razgovoril, ko smo ga povprašali o atletskih načrtih za prihodnost.

Sanja olimpijske igre in največje stvari

“V atletiko sem zaljubljen, to je super šport, s katerim se želim ukvarjati. Tako kot vsak športnik si tudi jaz seveda želim, da bi tekel na olimpijskih igrah in tam čim bolje nastopil. Želim si podreti tudi vse državne rekorde. Sanjam seveda tudi o medaljah na največjih tekmovanjih. To je moja velika želja, za katero bom naredil vse. Atletiki sem povsem predan. Ne vidim se drugje. Želim si doseči največ, kar lahko,” je sanje marsikaterega atleta razkril zelo talentirani mladenič, ki je v preteklosti treniral tudi nogomet, a potem …

“… je prevladala ljubezen do atletike, ki sta jo trenirala tudi moja starša. Zelo rad imam atletiko, že od nekdaj sem občudoval naše najboljše atlete. Najraje sem gledal Žana Rudolfa,” je povedal in dodal, da je njegov vzornik Jakob Ingebrigsten.

Norveški zvezdnik svetovne atletike, ki je olimpijski prvak v teku na 1500 in svetovni prvak na 5000 metrov, prevlado v Evropi pa je dokazal pred dvema tednoma v Rimu, kjer je še tretjič v nizu postal evropski prvak v obeh disciplinah.

V mlajših kategorijah je medalje na največjih tekmovanjih že osvajal. FOTO: Aleš Fevžer.

Največji plus? Pogum

Vrnimo se nazaj k Ogrincu. Ta pravi, da so njegovi največji plus neustrašnost, anaerobna vzdržljivost in tudi hitrost, največje rezerve pa vidi v vzdržljivosti.

“Prostora za napredek je še veliko. Ko bomo izboljšali tudi to, bodo rezultati še boljši,” je dejal in omenil tudi podporo, ki jo v svoji mladi atletski karieri ima.

“V šoli se mi zelo prilagajajo. Atletiki sem lahko stoodstotno posvečen. Podpira me tudi družina. Vesel sem, da lahko treniram v takem okolju. Imam tudi super trenerja. Mislim, da lahko pridem zelo daleč,” je povedal o tem.

Če ga že tako hvali, je prav, da za konec njegovega trenerja tudi omenimo – to je Sebastjan Jagarinec, peti najhitrejši tekač v zgodovini slovenskega teka na 400 metrov (46,16).