Bostonsko trpljenje najboljšega slovenskega maratonca. "Moral sem na infuzijo"

Primož Kobe na bostonskem maratonu. FOTO: Profimedia.

Za Primoža Kobeta se letošnji veliki bostonski maraton ni končal po željah. Najboljši slovenski maratonec je dobrih sedem kilometrov pred koncem odstopil in potreboval medicinsko pomoč. Preverili smo, kaj se je zgodilo.

Primož Kobe je predlani v kategoriji masters, v katero spadajo tekači, starejši od 40 let, na enem najpomembnejših maratonov na svetu zasedel drugo mesto, lani pa celo zmagal. V Boston je tudi letos prišel z visokimi cilji, a maratona ni dokončal.

Prvo polovico je pretekel v času 1:06:09 in bil celo na dobri poti ne samo do izboljšanja prejšnjih dveh bostonskih dosežkov (2;14:56 in 2;19:45), ampak morda celo osebnega rekorda iz leta 2021 (2;13:36), kar je bilo očitno prehitro, zato je nekaj pred 35. kilometrom odstopil. Kaj natanko se je zgodilo?

“Plačal sem ceno prehitrega začetka”

“Počasi prihajam k sebi, sem okej,” nam je le nekaj ur po koncu maratona uvodoma povedal 45-letni slovenski maratonec, ki je odstopil zaradi “bodca”, zbadajoče bolečine pod rebri, ki se med tekom pojavi zaradi obremenitve prepone in tekača lahko prisili, da upočasni ali celo odstopi.

“Bil sem na dobri poti, ampak potem so se začele težave z ‘bodcem’, zaradi katerih sem se moral večkrat ustaviti in nisem mogel teči. To je res huda bolečina, kot da bi te nekdo pod rebri rezal z noži. Večkrat sem se ustavil, gledalci so me spodbujali, a ni šlo. Plačal sem ceno prehitrega začetka. Z ustavljanjem sem izgubil toliko časa, da sem se na koncu odločil, da odstopim. Po odstopu so mi v zdravstvenem šotoru dali celo infuzijo. Bil sem tudi malce podhlajen, saj je bilo kar mrzlo, tako da … Ni imelo smisla nadaljevati,” je pojasnil lastnik najboljšega slovenskega rezultata na Ljubljanskem maratonu in v nadaljevanju opisal, kaj se mu je v prvi polovici maratona, na katerem je z izjemnim časom 2;01:52 zmagal kenijski maratonski zvezdnik John Korir, zgodilo oziroma dogajalo.

“Počutil sem se dobro, potem so se začele težave”

“Začel sem s skupino, ki je tekla res hitro. Prvi kilometri so navzdol, tako da je letelo. Bilo je okej. Mislil sem, da se bo ta skupina po ravnini malo ustavila, ampak smo še naprej tekli zelo hitro. Prvih deset kilometrov smo pretekli v času 30:38, kar se mi zdi malo prehitro,” je razložil.

“Sam se nisem preveč oziral na čas, kar je bila napaka. Gledal sem, ali je v ozadju kakšna skupina, ki je tekla počasneje in bi se ji lahko priključil, pa je žal ni bilo. Če bi tekel sam, bi mi bilo težko, saj je veter pihal z vseh strani, zato sem bil z njimi še naprej. Bilo je hitro, ampak sem se počutil dobro, sploh mi ni bilo tako težko, potem pa so se začele težave,” je nadaljeval.

“Morda sem bil sposoben teči osebni rekord”

Kobe je v Boston sicer prišel z visokimi cilji. “Letos verjetno ne bi mogel biti tako visoko, kot sem bil v kategoriji masters v zadnjih dveh letih, saj je bila konkurenca res izjemna. V kategoriji nad 40 let so tekli nekateri res dobri maratonci, jaz pa bom naslednji mesec star 45 let. Sem pa želel dobro tekmovati. Vedel sem, da lahko tečem zelo hitro. Morda celo hitreje, kot sem v Bostonu pred dvema letoma. Zdi se mi, da sem bil sposoben teči celo blizu osebnega rekorda, a se žal ni izšlo po željah,” se je razgovoril gostobesedni Kobe.

V Ljubljani po evropski rekord

“Izkušnja je boleča, a jo bo treba preboleti. To je pač maraton. Ni vedno vse, kot si želiš, da bo. Na maratonu imaš tisti dan, da pokažeš, česa si sposoben. Enkrat ti uspe, drugič na žalost ne,” je še povedal in dodal, da ga bomo letos spet videli na Ljubljanskem maratonu, na katerem je lani z rezultatom 2;17:02 še drugič zapored popravil najboljšo slovensko znamko na največji slovenski tekaški prireditvi.

Nanj bo letos odšel z novim velikim ciljem, je razkril. “Napadel bom evropski rekord v kategoriji nad 45 let, ki je 2;15:51. Povsem se bom osredotočil na to,” je povedal za konec.