Tehnični delegat Svetovne atletske zveze Gabrijel Ambrožič je zelo pomemben člen ene izmed največjih športnih prireditev v Sloveniji, Ljubljanskega maratona. Je glavni lobist za to, da se na ulicah glavnega mesta vsak oktober znajde kar nekaj tekmovalcev, ki so sposobni 42-kilometrsko traso preteči v le nekaj več kot dveh urah. Za letos človek, ki je zadolžen za elitni tekaški program atletskega spektakla, zopet napoveduje nekaj presežkov, predvsem pa ga veseli, da med prijavljenimi prednjači mladina.
Atletski funkcionar se je razgovoril o nastopajočih Afričanih, močni udeležbi iz sosedstva in plezanju po kakovostni lestvici evropskih maratonov.
Maraton sta sicer leta 1996 zasnovala Gojko Zalokar in Andrej Razdrih. Ambrožič je skozi vsa ta leta zadolžen za elitni tekaški program in zaradi svojih mednarodnih izkušenj v visokih atletskih krogih nekdo, ki je doprinesel res veliko.
Največjega športno-rekreativnega dogodka v državi se bo letos udeležilo več kot 22.500 tekačev, tek na 42 kilometrov pa bo štel tudi kot državno prvenstvo članov. Ena od novosti je start na ploščadi Ajdovščina, cilj pa bo na Kongresnem trgu.
Gospod Ambrožič, kaj vas najbolj veseli, ko pomislite, da je pred vami že organizacija 27. Ljubljanskega maratona?
Po covidu-19, ki je predstavljal stres za cel svet, je bilo že lansko leto pozitivno, letos pa sploh. Ne govorim le o prijavah za osnovna teka na 42 km in 21 km, ampak vse tekaške aktivnosti tekom vikenda.
Tek terja nek davek časa. Če želiš biti dobro pripravljen, je potrebno vsak teden trenirati …
Točno tako. In tu vidim, da vse več ljudi žrtvuje svoj čas za zdrav način življenja, kar me resnično veseli. Organizatorji, ki zagotavljamo ta veledogodek in množica tekmovalcev, ki tečejo, smo v zadovoljnem sobivanju. Sobota je namenjena mlajšim, nedelja pa staršem. To je temeljna resnica. Imam informacije, da je po celi Evropi povečano število tekačev. Imamo zlato oznako organizatorja enega izmed renomiranih evropskih maratonov.
Mednarodna atletska zveza sicer podeljuje 4 znake, s katerimi označujejo kakovost izvedbe cestnih tekov: label, elite, gold in platinum. Najvišjo, platinasto oznako nosijo največji in najbolj prepoznavni maratoni na svetu, takih je petnajst, na seznamu pa so med drugim londonski, newyorški, bostonski, berlinski in drugi.
Zlata značka?
Da, temu se pravilno reče zlati znak. To pomeni, da Mednarodna atletska zveza opredeljuje kakovost prireditve v primerjavi z maratoni po ostalih delih sveta. Izpolniti je potrebno kriterije varovanja, medicinske službe na vsake 3 kilometre trase, tehnične karakteristike. Na 80.000 prihodov v cilj, se je potrebno vendarle zavedati, pri maratonu en atlet žal umre. Veste 42 kilometrov je zelo naporen “špas”, na 30 kilometru nastopi kriza, saj to tudi sami veste.
Da, predvsem za glavo, niti ne toliko za noge. Razložite prosim bralcem razdeljenost maratonov po kakovosti tekačev.
Svetovna zveza je maratone opredelila po razredih organiziranja, enako so po t.i. oznakah kakovosti opredeljeni atleti. Če imaš dovolj visoko označbo organizacije, ti pripada tudi pravica do tega, da pripelješ dovolj dobre tekače. Zlata značka maratona ti pripelje zlati rang maratoncev in maratonk.
Je Ljubljana torej najbolj uveljavljen maraton v nekdanji skupni državi?
Ni nikakršnega dvoma! Zlato oznako imamo že pet let, najbližja maratona z zlato sta zdaj recimo Dunaj in Milano, pridobil jo je tudi Carigrad. Tekačem očitno znamo vlivati zaupanje, saj ustrezno skrbimo za vas tekmovalce. Moramo izpolniti kriterij glede najboljših maratoncev, torej pet na moški in pet na ženski strani, ki nosijo zlato značko kakovosti.
Kakšne cilje ste si v rezultatskem smislu zastavili?
Pri moških si želimo, da zmagovalec postavi čas med 2:06.30 in 2:07.00, pri dekletih pa med 2:20.00 in 2:21.00, kar je bilo pred petimi leti nekaj skoraj nedosegljivega. A danes to niso ravno neki nori izidi, skrivnost je v tehnološko izboljšanih športnih copatih. Najprej se je govorilo o tem, da ti obutev lahko tek na 42-kilometrski trasi izboljša za dve minuti, zdaj že za štiri minute. Copati so se izboljšali tudi za rekreativce. Tečejo udobneje in hitreje.
Svetovni rekord v maratonu za moške drži Kenijec Kelvin Kiptum, ki je dva tedna nazaj v Chicagu tekel 2 uri in 35 sekund, pri dekletih je bila (letos v Berlinu) najhitrejša Etiopijka Tigist Assefa s časom 2:11.53.
Pa boste letos izpolnili kriterij s temi najboljšimi tekači?
Pri moških smo jih že, pri dekletih pa sta nam dva tedna pred maratonom dve odlični tekmovalki odpovedali udeležbo zaradi bolezni oziroma poškodbe. Tako bomo imeli le tri atletinje z zlato značko, vendar smo že v prvotni seriji prijav imeli dovolj kakovostnih, da bomo status “gold label” pri Mednarodni zvezi (World Athletics) lahko ustrezno uveljavljali.
Standardno vprašanje: Bo letos padel rekord prireditve?
Teka pod 2 urama in petimi minutami ne gre pričakovati. Nismo se še do te mere reorganizirali, da bi kar vsako leto padel rekord, malce tudi varčujemo in zato je cilj tak, kot sem vam povedal. Imamo lanskega zmagovalca Gebretsadika Abraho, ki je tekel 2:06.09, tudi lanskega drugo uvrščenega ter še tri, ki so tekli v preteklosti med 2:06 in 2:07. Pri maratonu je veliko odvisno od vetra, počutja in tako dalje. Ogromno je dejavnikov. Poskrbeli smo za zadostno število t.i. “tempo” tekačev/-ic. Pri moških bodo pomagali nekje do 30. kilometra trase.
Rekorda Ljubljanskega maratona:
Moški: Sisay Lemma, Etiopija 2:04.58 (leta 2018)
Ženske: Dagne Siranesh Yirga, Etiopija 2:21.08 (lani)
Ljubljanski maraton je prireditev, ki poteka od leta 1996. V kateri razred bi ga torej lahko umestili v širši sliki evropskih?
Največji imajo status platinastih maratonov, kamor sodijo Berlin, London, Valencia, New York, Šanghaj, Tokio … Približno 120 maratonov, tudi ljubljanski, jih spada pod zlato oznako. Na seznamu je recimo Hamburg, Rotterdam, Pariz, poljski in češki maratoni nas s srebrno oznako gledajo navzgor.
Spomnite nas prosim na oktober 2018 in ljubljanski rekord.
Bil sem v osebnem vozilu in Sisaya Lemmo ob pobegu na 25. kilometru spremljal ter želel ustaviti. Vprašal sem ga, če bo zmogel tak tempo. Odločno je pritrdil: “Da, uspelo mi bo.” Pustil sem ga, pa čeprav mu t. i. “zajčki” niso uspeli slediti. Bil je res zelo dobro pripravljen. Še enkrat sem ga na 33. kilometru pobaral, če je z njim vse v redu. Pokimal je. Želim povedati, da je veliko odvisno od trenutne forme. Po tistem smo dobili zlato oznako in predvsem veliko čestitk od povsod.
Je Ljubljanski maraton še zmeraj prireditev brez prepovedanih poživil od samih začetkov?
Imamo vsa leta čist tek. Še preden smo pridobili zlato oznako, smo delovali skladno s Slovensko antidoping organizacijo (op. a.: SLOADA). Predpis zlatih maratonov terja od nas neko število vzorcev protidopinških testov. SLOADA te odmerke jemlje po nareku Mednarodne atletske zveze, ki ima svojo posebno agencijo za preprečevanje dopinga.
Dobro, ampak koliko je teh testiranj?
Pet pri moških in pet pri ženskah. S tem, da potem, ko štartno listo pošljemo agenciji oziroma World Athletics, lahko od nas po ogledu zahtevajo, da bomo morali testirati še “tega in tega”, po njihovih željah, dodatno. Če koga slučajno sumijo.
Kakšen kos pogače se razdeli med najboljše in kakšen je proračun za štartnine najboljših udeležencev?
Nagrade so skladne s predpisi Svetovne atletske zveze, zmagovalcema v moški in ženski konkurenci gre (vsakemu po) 28.430 evrov, drugo mesto prinaša 14.215 evrov, denar pa dobi prvih osem mest. Z zastopniki tekačev pred maratonom podpišemo pogodbo o bonusih. Če recimo nekdo teče hitreje od določenega časovnega okvirja, dobi boljše finančno nadomestilo. Proračun za štartnine je bil letos postavljen pri 150.000 evrih.
Brez koga si recimo, poleg glavnega sponzorja, še ne predstavljate prireditve?
Vse izjemno cenimo in spoštujemo, smo jim hvaležni, a nekoga moram posebej izpostaviti – Mestno občino Ljubljana (MOL). Imamo izjemno dobro sodelovanje z mestno upravo in županom. MOL nam neizmerno pomaga ob pridobivanju soglasij, pa od komunale do energetike. To je toliko nekega dela, da zadeve postaviš in potem pospraviš.
Rekord po udeležbi iz tujine
Ljubljanski maraton se glede na prijave po nekaj letih spet bliža rekordnim številkam izpred slabega desetletja. Do vključno leta 2015 se je število udeležencev ljubljanskega maratona iz leta v leto povečevalo v vseh kategorijah; prav leta 2015 je “padel” rekord s 24.372 tekači. Letošnja izvedba ima 35 odstotkov več udeležencev kot lani. Zelo veliko, nekaj čez 2000, je tudi prijav na 42-kilometrski razdalji.
Skupno pa tekači prihajajo iz 68 držav, kar je največ v zgodovini ljubljanskega maratona, več kot 4500 tekačev je iz tujine.
Kaj bi bil idealen scenarij letošnjega dogodka? Česa si najbolj želite?
Največje zadoščenje smo dosegli še preden se je tek sploh začel. Veseli me namreč ogromno število prijav in še bolj to, da se na teke prijavlja toliko mladih. To je največje zadovoljstvo!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!