Lia Apostolovski, ki je v zadnjih dveh letih navduševala v skoku v višino, je z rezultati na začetku leta dala vedeti, da lahko v letošnjem olimpijskem letu od nje pričakujemo še več. To utegne pokazati že na skorajšnjem svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu.
Lani se je Lia Apostolovski uvrstila v finale svetovnega prvenstva na prostem v Budimpešti, kjer je bila deveta. Predlani je navdušila z dvema uvrstitvama v finala velikih tekmovanj. Na evropskem prvenstvu v Münchnu je bila sedma, na svetovnem prvenstvu v Münchnu pa 12.
Hči Saša Apostolovskega, uspešnega slovenskega podjetnika, ustanovitelja podjetja z obutvijo Mass, ki ga v atletskem svetu poznamo tudi kot nekdanjega slovenskega rekorderja v skoku v višino, je na začetku letošnjega leta navdušila. Najprej je preskočila 194, prejšnji teden pa še 195 centimetrov, kar je njen osebni rekord, hkrati pa tudi osmi najboljši rezultat na svetu sezone ta hip.
Če bo na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu, ki bo na sporedu čez deset dni, ponovila ta rezultat, se utegne prebiti zelo visoko. Če bo v naslednjih letih napredovala, pa lahko postane druga slovenska atletinja po Britti Bilač z medaljo z velikih tekmovanj v skoku v višino.
Legendarna nekdanja slovenska atletska zvezdnica je, ko je leta v Helsinkih osvojila naslov evropske prvakinje, preskočila 200 centimetrov in postavila slovenski rekord, ki traja že tri desetletje.
Da verjame v to, da nekoč postane tudi slovenska rekorderka, nam je simpatična 23-letna slovenska atletinja povedala že lani. Toda o tem bo razmišljala pozneje. Zdaj je pred njo pomemben, škotski izziv …
Kako so potekale priprave na zimsko sezono?
Začela sem prej kot sicer. Po koncu lanske poletne sezone sem si vzela malce premora, potem pa smo že oktobra že nadaljevali s treningi. Tako kot vedno. Najprej baza, splošni trening za fizična pripravljenost.
Potem smo z ekipo mojega trenerja Rožleta Prezlja odšli na priprave na Tenerife. Vse je potekalo po načrtih. Veliko sem delala na tehniki skokov in tudi napredovala. Zelo sem zadovoljen.
Zdi se, da letos tehnično skačete precej bolje. Ste spremenili tehniko skokov?
Skok v višino je res tehnična disciplina, tako da včasih potrebuješ čas, da se vse avtomatizira. Da občutiš občutke, kako naj bi stvari potekale. Pozna se mi količina treningov skozi vsa leta. Zdaj se je očitno vse sestavilo.
Na prvih dveh tekmah letos ste preskočili 186 centimetrov, potem pa že 194 in nazadnje osebni rekord 195. Ste presenečeni, kako visoko skačete?
Na prvih dveh tekmah sem skakala bolj iz treninga. Sploh prve, na troboju v Beogradu, sem se udeležila predvsem zaradi reprezentance.
Vedela sem, da sem dobro pripravljena. Da moram biti le potrpežljiva in bo rezultat prišel. Vesela sem, da se mi je že na tretji tekmi sestavilo, na četrti pa sem skočila še bolje.
Je bil ta skok prek 195 centimetrov idealen?
V tehničnih disciplinah se vedno najdejo rezerve. To, ali je bil ta skok perfekten, bi morali vprašati mojega trenerja, ampak meni se zdi, da lahko še napredujem. Sem pa predvsem vesela, da so moji skoki konstantni, stabilni. Pri zaletu nimam večjih težav.
S kakšnimi željami se podajate na dvoransko svetovno prvenstvo v Glasgow?
To bo specifična tekma, na sporedu je le finale. Na prvenstvu bo vsega 12 tekmovalk, saj sploh ni kvalifikacij. Konkurenca bo zelo močna. Želim si skakati čim višje in doseči čim boljši rezultat. Bomo videli.
Kaj sledi po nastopu na Škotskem?
Po Glasgowu si bom vzela krajši premor, sicer pa se trenutno ne ukvarjam s pripravami na poletje. Grem korak za korakom. Osredotočena sem le na zimsko sezono. Je pa res, da bo poletje hitro tukaj. Evropsko prvenstvo v Rimu bo že junija. Prav veliko počitka ne bo.
Kako boste tempirali formo za dva velika poletna vrhunca, evropsko prvenstvo in olimpijske igre?
Kot sem rekla, korak za korakom. Za evropsko prvenstvu v Rimu že imam normo, za olimpijske igre v Parizu jo moram še doseči.
Sicer pa dve veliki tekmovanji v enem letu zame nista nič novega. Že leta 2022 je bilo tako, ko sem najprej nastopila na svetovnem prvenstvu v Oregonu, že čez dober mesec pa še na evropskem prvenstvu v Münchnu. Mislim, da to zame ne bo nič posebnega.
Česa si poleti želite, dveh uvrstitev v finale?
O teh ciljih še ne razmišljam. Najprej svetovno dvoransko prvenstvo, potem pa bomo videli.
S pogoji, ki jih imate za trening v Sloveniji, ste zadovoljni?
Da, že od začetka treniram v Kranju, kjer imamo odlične pogoje. Stadion je med najnovejšimi v Sloveniji, imamo tudi svoj fitnes. Ob tem imamo tudi veliko znanja. To pa je vse, kar potrebuješ za uspeh.
Koliko z vami sodeluje vaš oče, Sašo Apostolovski, nekdanji slovenski rekorder v skoku v višino?
Malce se pogovarjata z mojim trenerjem, sicer pa se v mojo kariero ne vmešava. Nimava razmerje atletinja – trener, ampak samo hčer – oče. To strogo ločiva.
Pa se kdaj pogovarjate o njegovi karieri?
Da, to pa. Včasih malce pove, kako je bilo, ko je treniral on. Da imamo danes veliko boljše pogoje, zaradi česar sem zelo hvaležna. Sicer pa imam doma, v družini veliko podporo. Tega sem zelo vesela.
Ste v skoku v višino pristali zaradi očeta?
Ne, niti ne. Najprej sem, kot še zelo majhna, poskusila s skokom v daljino. Potem sem se preizkusila tudi v drugih športih. Trenirala sem košarko, a sem hitro ugotovila, da ekipni športi niso zame. Kakšno leto, dve sem bila izven atletike. Pozneje sem se vrnila in tekla na 300 metrov. Tudi tukaj sem ugotovila, da to ni zame.
Potem pa sem enkrat poskusila s skokom v višino in videla, da mi je ta disciplina pisana na kožo. Zelo me je motiviralo, hitro sem poskusila resno trenirati in se odločila, da pridem v Kranju. To je bilo, ko sem bila stara 16 let. Po koncu osnovne šole.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!