Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Poglobili smo se v nor maratonski svetovni rekord Kenijca Sebastiana Saweja, ki je pred mesecem dni šokiral svetovni šport, pokukali pa tudi med Slovence in ugotovili, da maratonski rezultati, ki so v svetu medtem eksplodirali, pri nas že četrt stoletja stagnirajo oziroma nazadujejo.
Mesec dni mineva od najbolj norega maratona v zgodovini, na katerem so kar trije tekači tekli hitreje od prejšnjega svetovnega rekorda, ki ga je oktobra leta 2023 v Chicagu postavil nekaj mesecev pozneje tragično preminuli kenijski zvezdnik Kelvin Kiptum.
V Londonu so bolje od njegovega takrat nepredstavljivega mejnika 2;00:35, s katerim je za več kot pol minute popravil prejšnji svetovni rekord, tekli polmaratonski svetovni rekorder iz Ugande Jacob Kiplimo (2:00:28), Etiopijec Yomif Kejelcha, ki se je prav tako spustil pod dve uri (1:59:41), in glavni junak Sebastian Sawe. Kenijec je v cilj pritekel v času 1;59:30 in postal prvi človek, ki je maratonsko razdaljo zmogel pod dvema urama.
Pred njim je to sicer uspelo za mnoge najboljšemu maratoncu v zgodovini, dvakratnemu olimpijskemu prvaku in nekdanjemu svetovnemu rekorderju Eliudu Kipchogeju, ki je maraton pod dvema urama resda pretekel kot prvi, a se je to v Ineosovem izzivu zgodilo v “laboratorijskih” pogojih, ustvarjenih za napad na rekord. Ob idealnem vremenu, številnih narekovalcih tempa, ki so se izmenjevali, brezvetrju …
S supercopati so rekordi začeli deževati
Vsi trije najboljši letos v Londonu so seveda skočili na prva tri mesta večne maratonske lestvice, ki se v zadnjem času redno spreminja. Ob napredovanju atletov je za to zaslužna tudi tehnologija.
V prvi vrsti supercopati, z razvojem katerih so v zadnjem desetletju in pol začeli med seboj tekmovati največji svetovni proizvajalci športne opreme.
Da je šel napredek v nebo, potrjuje tudi lestvica najboljših maratonskih izidov v zgodovini.
Najstarejši rezultat, ki ga najdemo v najboljši deseterici večne lestvice, je nekdanji svetovni rekord etiopskega tekaškega zvezdnika Kenenise Bekeleja iz leta 2019 (2:01:41) na sedmem mestu.
Najstarejši rezultat v prvi petdeseterici najboljših maratonskih izidov je v lasti še enega nekdanjega svetovnega rekorderja, Kenijca Patricka Makauja Musyokija, ki je leta 2011 tekel 2:03:38, kar ga uvršča na 33. mesto.
V najboljši stoterici večne maratonske lestvice najdemo le tri rezultate, starejše od 15 let.
Odkar je Brazilec Ronaldo da Costa leta 1998 v Berlinu tekel 2;06:05 in po več kot desetletju premaknil prejšnji najboljši rezultat v zgodovini, je padlo že kar 12 svetovnih rekordov. Dlje od štirih let ni zdržal noben.
V prav posebnih copatih, ki so jih razvijali več let, je pred štirimi tedni tekel tudi Sawe.
Le nekaj dni pred zgodovinskim tekom je Adidas predstavil najnovejši tekaški copat, težak vsega 97 gramov, v katerem so nastopali vsi trije največji junaki letošnjega Londonskega maratona, in velikemu ameriškemu tekmecu Nikeju zadal velik marketinški udarec.
Pri nas maraton stagnira že več kot četrt stoletja
Ustavimo se še v Sloveniji. Slika slovenskega maratona je precej drugačna od tiste, ki jo kažejo svetovni trendi.
Državni rekord 2;11:50, ki ga je leta 2000 postavil naš najboljši maratonec v zgodovini Roman Kejžar, je star že 26 let. Na svetovni lestvici ga najdemo šele na 2886. mestu.
Zanimivo je, da je na lestvici desetih najboljših slovenskih maratonskih izidov kar polovica rezultatov starejših od pol stoletja, kar zgovorno kaže na to, da je slovenski maraton v krizi.
Naš najboljši maratonec zadnjih let Primož Kobe, ki ga na slovenski lestvici najdemo na drugem mestu, je star 44 let. Njegov osebni rekord 2;13:36 iz aprila leta 2021 na svetovni lestvici zadošča za 4362. mesto.
Nič ne kaže na to, da bi se v prihodnosti glede slovenskega maratona kaj spremenilo. Od vseh maratoncev, ki jih najdemo v najboljši deseterici večne slovenske maratonske lestvice, se Kobe kot edini še resno ukvarja s tekom.
Mladih, ki bi prihajali in bi lahko kaj spremenili, trenutno ni na vidiku. Vsaj med moškimi ne, medtem ko si lahko v ženski konkurenci od Klare Lukan lahko obetamo zelo, zelo veliko …
Številke, ki razkrijejo razsežnost rekorda
Dovolj o Slovencih, vrnimo se k najboljšim oziroma najboljšemu na svetu, se posvetimo Sawejevemu neverjetnemu rekordu in skušajmo dojeti, kaj mu je uspelo.
Drugo polovico maratona je pretekel v času 59:01, kar je identičen rezultat, kot ga ima lastnik najboljšega letošnjega časa v polmaratonu v Evropi, Italijan Yemaneberhan Crippa. Na svetu je polmaraton v letošnji sezoni hitreje po skoraj polovici leta preteklo vsega enajst tekačev.
Ta vmesni izid druge polovice rekordnega maratona je tudi tri minute in 48 sekund hitrejši od 26 let starega Kejžarjevega slovenskega rekorda 1;02:49, precej bolje pa je od najboljše slovenske polmaratonske znamke Kenijec tekel tudi v prvi polovici (1;00:29).
Z razdaljo med 30. in 40. kilometrom je Sawe opravil v 27 minutah in 36 sekundah, kar je 69 sekund hitreje od letošnjega državnega rekorda Jana Kokalja v cestnem teku na 10 km (28:45). Mimogrede, preden je Celjan lani prvič tekel rekord 28:54, je bil ta slovenski mejnik nedotakljiv neverjetnih 36 let.
Rezultat 27:36 je tudi več kot minuto hitrejši od slovenskega stadionskega rekorda na 10.000 m (28:21,86) Staneta Rozmana iz daljnega leta 1983.
Razdaljo med 35. in 40. kilometrom je novopečeni maratonski svetovni rekorder pretekel v času 13:42, kar je manj kot deset sekund počasneje od najstarejšega članskega slovenskega atletskega rekorda na stadionu na 5000 m Petra Sveta iz leta 1974 (13:32,80).
Sawe je bil na tem odseku s tem vmesnim časom za deset sekund hitrejši tudi od našega državnega rekorda v cestnem teku na 5 km Vida Botolina iz leta 2024 (13:52) .
Zadnja dva kilometra in 195 metrov, kolikor znaša razdalja od 40. kilometra do ciljne črte, je opravil v petih minutah in 51 sekundah, kar pomeni, da je po 40 kilometrih teka v zadnjih dveh dobrih kilometrih tekel s povprečnim tempom 2:39,9 na kilometer.
Hitreje od tega časa je lani v Sloveniji 1000 m na stadionu preteklo vsega 24 tekačev, med Slovenkami pa v zadnjih desetih letih niti ena tekačica. Ob tem je sicer treba dodati, da elitne tekačice in tekači na tej razdalji tečejo zelo redko, a vseeno – zelo zgovoren podatek.
Kenijec je maraton pretekel s povprečno hitrostjo 21,2 km/h, v zadnjih dveh kilometrih pa je tekel še dober kilometer na uro hitreje (22,5 km/h).
V povprečju je 100 m skozi ves maraton tekel malo pod 17 sekundami, 200 m pod 34 sekundami in 400 m pod 68 sekundami. Poskusite na stadionu en krog preteči v tem času – če niste vsaj rekreativni tekač, vam verjetno ne bo uspelo.
Razdaljo 800 m je v povprečju opravil s tempom za izid 2:15,96. Zanimivost – s tem rezultatom bi v tej disciplini na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896 v Atenah osvojil bronasto kolajno.
Še podatek, ki bo zelo zgovoren za vse rekreativce, ki se udeležujete (pol)maratonov – njegov povprečen tempo na kilometer je bil vseh 42 kilometrov (in nekaj več) 2:49,90.
Lastnica lanskoletnega najboljšega slovenskega ženskega izida na 1500 m na stadionu, naša najboljša tekačica in evropska atletinja prejšnjega meseca Lukan, je lani tekla 4:15,36. Sawe je to razdaljo v Londonu v povprečju opravil v času 4:14,85. Več kot 28-krat zapored.
Za pet kilometrov je v povprečju potreboval 14 minut in slabih deset sekund, za 10 km 28 minut in slabih 20 sekund, za polmaraton pa 59 minut in 45 sekund.
Je treba še kaj dodati?
Diši po novih svetovnih rekordih …
O zelo podobnem tempu in povprečjih seveda lahko govorimo tudi pri Kejelchi, ki je za Sawejem v Londonu zaostal za enajst stotink in kot drugi v zgodovini maraton pretekel pod dvema urama, ter Kiplimu, ki je v cilj pritekel manj kot minuto pozneje, bilo pa bi presenečenje, če kdo od njih že kmalu ne bi tekel celo hitreje od zdajšnje donedavnega nepredstavljive meje.
Sawe je v Londonu maraton tekel šele četrtič, Kejelcha celo prvič, zelo neizkušen pa je tudi Kiplimo, ki pri vsega 25 letih velja za zelo mladega maratonca, do zdaj pa je maraton tekel le trikrat.
V prid tistih, ki trdijo, da bo kdo od treh novih zvezd tekaškega sveta v skorajšnji prihodnosti odtekel nov rekord, pa govori tudi dejstvo, da Londonski maraton še zdaleč ne spada med hitrejše.
V tem tisočletju je ob letošnjem tam padel le še en svetovni rekord. V tem pogledu med najhitrejše trase zagotovo spada tista v Berlinu, kjer smo videli kar osem od zadnjih desetih svetovnih rekordov.
Že konec septembra bi prav tam znali videti novega. Sawe, ki je takoj po londonskem nastopu dejal, da verjame tudi v tek pod uro in 59 minutami, je letošnji nastop v Berlinu že potrdil …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!