Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Matic Osovnikar je eden izmed slovenskih atletov z največ nastopi na evropskih ekipnih prvenstvih. Zraven bo tudi na skorajšnjem prvenstvu druge divizije na slovenskih tleh. "Vesel sem, da so me spet zvlekli na stadion," nam je pred velikim dogodkom, ki bo konec tedna v Mariboru, povedal slovenski rekorder v teku na 100 in 200 metrov. Kakšna bo njegova vloga in kaj pravi o dogodku?
Vstopnice za letošnje atletsko evropsko ekipno prvenstvo druge in tretje divizije, ki se je začelo včeraj in bo trajalo do nedelje v Mariboru, si lahko zagotovite tukaj.
“Spomini na evropska ekipna prvenstva so lepi. Takšna tekmovanja ti v atletiki, ki je individualen šport, vedno manjkajo. To so povsem drugačni občutki, drugačen adrenalin. Podobno je tudi z nastopi v štafetah. Ko sem bil prvič zraven, sem si predvsem štel v čast, da sem lahko zastopal slovenske barve. Pozneje, ko sem bil uspešnejši, sem se teh tekem veselil predvsem zato, da sem se lahko družil s številnimi rojaki, začutil tisti ekipni duh. Pred tem hodiš po mitingih, na katerih je bolj malo Slovencev, potem pa prideš domov in smo vsi na kupu,” se je na začetku razgovoril Matic Osovnikar, ki je Sloveniji na evropskih ekipnih prvenstvih prinesel ogromno točk.
Nastopil je na kar devetih in povečini tekmoval v vsaj dveh, včasih pa tudi treh disciplinah – na 100, 200 in v štafeti 4×100 metrov. Enajstkrat je bil na stopničkah in kar sedemkrat zmagal.
Najraje se spominja Milana
“Tekmovalni spomini se počasi izgubljajo, tako da niti ne vem natančno, kako uspešen sem bil. Najbolj se mi je spomin vtisnila tekma v Milanu, kjer smo vsi tekmovali res dobro. Eden za drugim smo dosegali odlične rezultate. Če se ne motim, smo se dolgo časa držali skupaj z Italijo,” se je danes 45-letni spomnil tekmovanja v Milanu, na katerega je Slovenija prišla kot kandidat za izpad, potem pa zaostala le za domačinko Italijo, ki je napredovala v elitni razred.
Osovnikar v različnih formatih tekmovanja nikoli ni izkusil elitnega. Zraven je bil v letih 2001 v Budimpešti, 2002 v Sevillii, 2004 v Istanbulu, 2005 v Gavleju, 2006 v Solunu, 2007 v Milanu, 2008 v Istanbulu, 2009 v Bergnu in 2011 v Izmirju.
Zanimivo, v vseh teh letih je bil odsoten zgolj leta 2003, ko je B skupino takratne prve lige (najvišji razred je predstavljala superliga), gostilo Velenje.
V Velenju ga ni bilo, v Mariboru bo v studiu
“Res je, takrat sem bil poškodovan, tako da sem zgolj navijal. Res hudo mi je bilo, ker nisem mogel pomagati, sem bil pa zato toliko glasnejši navijač. Na teh ekipnih tekmah je res precej drugače, čutiti je ekipni duh. Ni tako, kot je sicer, ko gledaš le nase. Tukaj se točke nabirajo iz discipline v disciplino,” je povedal nekdanji sprinter, ki se je od atletike poslovil leta 2012.
V Velenju ga pred 22 leti ni bilo, bo pa zato zraven v Mariboru, kjer nas konec tedna čaka pravcati atletski spektakel, na katerem bo Slovenija napadala zgodovinsko prvo uvrstitev v elitni razred.
“Kot gosta so me povabili v studio RTV Slovenije, ki bo prenašala tekmovanje. Vabila sem bil zelo vesel. Ne zato, ker bi se rad kazal po televiziji, ampak zaradi tega, da bom spet zraven. Da vidim nekatere stare prijatelje in prijateljice, s katerimi smo včasih tekmovali. Vesel pa sem seveda tudi zaradi tega, ker bom lahko v živo stiskal pesti za naše. Veseli me, da jih bom lahko podprl,” pravi in dodaja, da atletike ob službi zobozdravnika in dveh otrocih, ki imata kup obveznosti, v živo v zadnjih letih ne spremlja.
“Tako pač je, sem v obdobju, ko so na prvem mestu otroci. Tudi zato sem toliko bolj vesel, ker bom zdaj prišel na stadion. Seveda pa atletiko spremljam, ko je na sporedu kakšno veliko tekmovanje, a le prek televizijskih zaslonov. Lani med olimpijskimi igrami v Parizu sem si rekel, da bi bil rad še kdaj del tako velikega dogodka. Kot gledalec, seveda,” je razložil.
Težko pove, katera generacija je boljša
Zanimalo nas je tudi, ali se strinja z oceno njegovega nekdanjega sprinterskega sotrpina, danes pa vodje slovenske reprezentance Boštjana Fridriha, ki je v nedavnem pogovoru za Sportklub dejal, da je zdajšnja slovenska ekipa morda najboljša v zgodovini.
“Težko podam takšne primerjave, saj atletike ne spremljam tako podrobno, da bi lahko ocenil kakovost naših v vseh 37 disciplinah. Se pa spomnim, da smo takrat imeli res dobre atlete v vseh disciplinah. Kolikor slišim, je ekipa res dobra, pa tudi vzdušje je odlično. To, da nastopaš pred domačimi navijači, ob tem pa napadaš tako velik cilj, je vsekakor dobrodošlo. Zdajšnjim atletom bi res privoščil, da jim uspe,” je povedal in opozoril še na nekaj.
Pomembno bo, da dobro začnejo
“Na takšnih tekmovanjih je pomembno predvsem to, da ni prevelikih lukenj, pomembno pa bo tudi to, da s tekmovanjem začnejo dobro. Zdi se mi, da je – če v prvih treh, štirih disciplinah dosežeš dobre rezultate -, potem tudi za preostale precej lažje. Bolj so sproščeni,” je za konec povedal najboljši slovenski športnik leta 2006.
To je bilo leto, v katerem je poskrbel za enega najbolj nepozabnih trenutkov v zgodovini slovenske atletike – osvojil je bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Göteborgu v kraljevski disciplini teka na 100 metrov.
Pod drugega se je podpisal leto za tem, ko je zablestel na svetovnem prvenstvu v Osaki in postal prvi belopolti sprinter, ki se je na svetovnem prvenstvu uvrstil v finale teka na 100 metrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje