Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Rok Ferlan je to, da bo nastopil na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu, izvedel tik pred zdajci, potem pa v Glasgowu spisal skorajda pravljično zgodbo. Postal je sedmi najboljši v teku na 400 metrov na svetu.
Rok Ferlan je, potem ko je za pot v Glasgow izvedel le nekaj dni pred prvenstvom, potem pa na Škotskem spisal malodane pravljično zgodbo.
Najprej je prijetno presenetil z uvrstitvijo v polfinale, potem pa tam odtekel osebni rekord 46,61 in bil celo na pragu velikega finala. Za uvrstitev med najboljših šest je 26-letnemu Gorenjcu, ki je bil včasih nogometaš, zmanjkalo le 13 stotink.
Za nameček je obakrat tekel z enim največjih zvezdnikov svetovne atletike, olimpijskim in trikratnim svetovnim prvakom, svetovnim rekorderjem v teku na 400 metrov z ovirami, Norvežanom Karstenom Warholmom.
Uspešen posamični debi na velikih tekmovanjih mu je dal velik zagon za poletje, ko upa na izboljšanje osebnega rekorda na prostem (45,83), nastop na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah, velike načrte pa ima tudi s štafeto 4×400 metrov, ki utegne biti zelo konkurenčna. V njej bi moral teči skupaj s slovenskim rekorderjem Luko Janežičem (44,84), Lovrom Mesecem Koširjem (46,43) in Maticem Ianom Gučkom (46,60).
Upa pa tudi, da se bo glasgowski podvig nekoliko poznal na njegovem bančnem računu. Pred časom se je namreč odločil, da se bo za nekaj let posvetil samo športu, kar pa v atletiki ni lahko.
“Ni lahko, ampak imam to srečo, da živim pri starših,” je povedal letos uradno sedmi najboljši tekač na svetu v dvorani na 400 metrov. Disciplini, v kateri na lestvici Svetovne atletike najdemo 3.633 atletov, ki letos so dva dvoranska kroga na uradnih tekmah pretekli v času 52,00 ali hitreje …
Kako zdaj, po nekaj prespanih nočeh, gledate na to, kar vam je uspelo v Glasgowu?
Glede na to, da je bila že sama pot na svetovno prvenstvo malce presenetljiva, je sedmo mesto res izjemen dosežek. Kar nekaj stvari se je sestavilo že v kvalifikacijah. Japonec Kentaro Sato, s katerim bi imel verjetno veliko dela, v moji skupini ni startal, Američan Jacory Patterson, ki ima precej boljši osebni rekord od mene, pa se teka ni lotil taktično najbolje, kar sem izkoristil in se uvrstil v polfinale. Tam pa sem pokazal, česa sem sposoben. Tek je bil res zelo dober. Zelo sem zadovoljen, ker sem tekel osebni rekord.
Je kljub vsemu ostalo kaj grenkega priokusa, ker vam je za uvrstitev v veliki finale zmanjkalo samo 13 stotink?
Da, mogoče res malo, ampak … To je bilo moje prvo svetovno prvenstvo, tako da … Albert Šoba, vodja slovenske reprezentance v Glasgowu, je rekel, da bi bilo, če bi se uvrstil še v finale, že malce kičasto.
Kako ste se počutili pred nastopom, je bil spanec noč pred tem kaj krajši?
S spanjem nisem imel težav. Bilo je malo živčnosti. Morda se je to videlo v tem, da sem se zbudil precej zgodaj. Sam nisem ravno jutranja oseba, pred tekmami pa se ponavadi zbudim malce bolj zgodaj. Verjetno je to znak nekega pričakovanja. Med tekom, vsaj prvim, pa neke živčnosti ni bilo, kar me je malce začudilo, glede na to, da sem prvič tekel na svetovnem prvenstvu. V polfinalu je bilo že malce drugače, ampak ne preveč. Sem pa občutil malo pozitivne treme.
Kaj pa ste počeli med kvalifikacijskim in polfinalnim tekom, med katerima je minilo le 12 ur?
Nič takega. Šel sem na kosilo, malo sem zaspal, potem pa sem odšel nazaj.
Verjetno ste si morali nekaj časa vzeti tudi za odgovarjanje na čestitke, ki ste jih prejeli po napredovanju?
Da, res veliko jih je bilo. Kar težko je bilo dohajati, ampak sem skušal odgovoriti vsem. Hvaležen sem za vse čestitke in za spodbudo. Skratka, malo sem odpisoval, potem pa sem zaspal.
Je bila kakšna čestitka, ki ste jih prejeli v teh dneh, prav posebna?
Težko izpostavim katerokoli. Morda čestitka trenerja Matjaža Polaka. Končno sem ga spravil v dobro boljo. Bil je zelo zadovoljen. Celo čestital mi je. (smeh, op. p.)
Se je morda oglasil vaš nekdanji soigralec iz nogometnih časov Žan Celar?
Ne, on se pa ni. (smeh, op.p.).
Kako so vaš uspeh sprejeli domači? Je bil kdo od njih tudi v dvorani?
Ideja je bila, ampak ker sem to, da bom tekel v Glasgowu, izvedel tik pred zdajci, je bilo prepozno, da bi se uskladili in na Škotsko res odšli. Spremljali so me prek televizijskih zaslonov. Vsi so bili seveda zelo veseli. Tudi njih sem presenetil.
Že pred prvenstvom sva se pogovarjala, kako pomembno je v dvorani v teku na 400 metrov to, na kateri stezi tečeš. Vi ste imeli s tem kar nekaj sreče, obakrat vam je pripadla ugodna, tretja steza …
Da, to je bilo res super. Težko bi si pred prvenstvom želel česa boljšega. To sem tudi izkoristil. Imel sem pregled nad preostalimi, boljšimi tekači. Malo sem kontroliral svoj tek, tempo in prišel v pozicijo, ki sem si je želel.
Zanimivo, obakrat ste tekli v skupini z enim največjih zvezdnikov svetovne atletike, Norvežanom Karstenom Warholmom. Kako je bilo?
Definitivno nekaj posebnega. Že pred prvenstvom sva se s trenerjem malce šalila in rekla, da bom zagotovo tekel z njim. Na koncu se je to zgodilo kar dvakrat. Poseben občutek je, ko na svetovnem prvenstvu tečeš s takimi imeni. Ko vidiš, kje so najboljši na svetu. Upam, da bom nekoč v njihovi družbi tudi jaz. Da se jim bom vsaj malce približal.
Ste imeli pred in po teku kaj stikov njim?
Ne veliko, nekaj pa. Ravno za avtogram ga nisem prosil, smo se pa pozdravili v prijavnici pred tekmo. Eden drugemu smo zaželeli srečo. Dvakrat sva si tudi segla v roke in si zaželela srečo pred nastopoma. Po teku pa sva si čestitala.
Kakšen se vam je zdel?
Nič kaj vzvišen, zelo prijeten. Ko je prišel v prijavnico, je stopil do nas in vsakemu dal roko.
Zanimivo, na koncu ni postal svetovni prvak. Doživel je sploh prvi poraz v dvorani v karieri, premagal ga je Belgijec Alexander Doom. Ste bili presenečeni?
Finalni tek sem si ogledal v živo. Že pred tekom sem napovedal, kaj se bo zgodilo. Vedel sem, da je Doom zelo dober finišer. Predvideval sem, da se bo postavil za Warholma in ga na koncu prehitel. Norvežan je že nekajkrat pokazal, da v finišu ni najboljši. Belgijec je to izkoristil in zmagal. Zame to ni bilo tako veliko presenečenje, kot se marsikomu zdi.
Kakšno je bilo vzdušje v dvorani Vodafone Arena v Glasgowu?
Super. Sicer sem nekaj podobnega doživel že na evropskem prvenstvu na prostem v Münchnu, tisto je bila res velika tekma, ampak tudi v Glasgowu je bilo sijajno. Mogoče dopoldne malo manj, saj je bilo manj ljudi, zvečer pa je bilo noro. Sploh, če je tekel kak Britanec. Res bučno je bilo. Mislim, da mi je tudi to v polfinalu pomagalo, da sem tekel hitro. Ko slišiš toliko ljudi, dobiš dodatno energijo.
Ste svoj uspeh proslavili?
Malo, ampak ne preveč. Proslavili smo tudi medaljo Lie Apostolovski, a nič preveč posebnega. Par pijač, to je to.
Kaj ta dosežek pomeni za vašo atletsko prihodnost?
Zagotovo je dobra popotnica za poletno sezono. Upam, da bom v naslednjih treh mesecih še malo nadgradil formo. Upam na najboljše. Da bom spet ponovil lansko sezono, ki je bila zelo dobra. Nekajkrat sem tekel pod 46 sekundami.
Čakata vas dve veliki tekmovanji. Evropsko prvenstvo in še olimpijske igre. Ste zdaj še bolj prepričani v to, da boste nastopili na obeh?
To sta glavna cilja sezone. Če bom tekel tako, kot sem zdaj, se mi to lahko uresniči. V to, da bom tekel na evropskem prvenstvu, sem skorajda prepričan. Za olimpijske igre sem tudi optimist. Pred prvenstvom sem bil malce izven kvote tekmovalcev, ki bodo tekli tam, zdaj pa sem pridobil veliko točk. Mislim, da sem zdaj notri. Bo pa to treba do Pariza še potrjevati in se nad to mejo zadržati.
Zdi se, da lahko poleti veliko ponudi tudi slovenska štafeta 4×400 metrov. Sploh, če se bo na vsaj približno svojo najboljšo raven po hudi poškodbi vrnil slovenski rekorder Luka Janežič?
Da. Upajmo, da bo tako. Če bomo v dobri formi in če se uspešno vrne Janežič, smo se zagotovo sposobni spustiti pod državni rekord 3:02,70 iz leta 1999. Če bo tako, lahko veliko pokažemo tudi na evropskem prvenstvu ali pa celo olimpijskih igrah. Bomo videli. Pustimo se presenetiti.
Si boste zdaj privoščili kaj počitka?
S trenerjem se še nisva dogovorila, ampak mislim, da bom kar takoj nadaljeval s treningi, čez nekaj dni grem namreč že na priprave. Že zato bi se rad pripravil. Sem imel pa zdaj že dva, tri dni počitka po nastopu, tako da bi se rad čim prej vrnil na steze.
Rekli ste, da ste se posvetili samo atletiki, a bržčas s financami v atletiki to ni najlažje.
Da, ni lahko, ampak imam na srečo starše, ki me pri tem podpirajo. Živim doma, tako da nimam veliko stroškov, ampak da … Pomagalo bi, če bi imel več.
Mislite, da se bo to zdaj spremenilo?
Najprej bi bilo dobro, da bi si našel kakšnega menedžerja, potem pa tudi kakega sponzorja. Upam, da se spremeni na bolje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje