Ena medalja je cilj, druga so sanje. “V Parizu želim odteči tek življenja”

Atletika 2. Feb 20245:00 0 komentarjev
Maruša Mišmaš Zrimšek. FOTO: Aleš Fevžer.

Maruša Mišmaš Zrimšek želi letos medalji prinesti z evropskega prvenstva in olimpijskih iger. Prva želja je zelo realna, druga malo manj, a je vseeno mogoča. "V finalu iger v Parizu želim odteči tek življenja," pravi slovenska rekorderka v teku na 3.000 metrov z zaprekami.

“Na evropsko prvenstvo v Rim odhajam po medaljo. To bo edini cilj. O njej sanjam tudi na olimpijskih igrah v Parizu, a bo to precej težje,” pravi Maruša Mišmaš Zrimšek, ki je na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Budimpešti navdušila s šestim mestom in še bolj s sijajnim rezultatom 9:06,37, s katerim je za skoraj štiri sekunde izboljšala svoj prejšnji državni rekord.

Z 28-letno odlično tekačico, ki je nastopila že v finalih sedmih velikih tekmovanj (trikrat na svetovnih, trikrat na evropskih prvenstvih in enkrat na olimpijskih igrah), smo se pogovarjali po vrnitvi s prvega dela priprav na novo sezono. Pod vodstvom nemškega trenerja Wolfganga Heiniga, s katerim sodeluje od konca leta 2022, jih je opravila v Keniji in Južnoafriški republiki.

“Vse gre po načrtih, le malce mi v zadnjem času nagaja poškodba bicepsa, s katero sem imela težave že pred dvema letoma, zato sem se tudi odločila, da izpustim zimsko sezono,” nam je povedala tekačica, pred katero je najpomembnejše leto do zdaj. Letos si želi osvojiti prvo medaljo na velikih tekmovanjih.

Če bo zdrava, v Rimu s tem ne bi smelo biti težav. V konkurenci številnih Afričank bo na olimpijskih igrah malce težje, a vseeno mogoče. Sploh, če se bo spustila pod mejo devetih minut.

“Tudi to je eden izmed ciljev, ki jih imam,” je povedala odlična slovenska atletinja, ki bi se s tem tudi močno približala evropskemu rekordu Rusinje Gulnare Samitove Galkine iz leta 2008 (8:58,81).

Na olimpijskih igrah 2020 je bila šesta. FOTO: Profimedia.

Z letom 2023 ste verjetno zadovoljni?
Da, zelo zadovoljna. Naredila sem napredek, izboljšala svoje osebne rekorde in bila šesta na svetovnem prvenstvu. Moram biti zadovoljna. Predvsem zato, ker sem bila skozi celo leto zdrava. Nisem imela večjih težav s poškodbami, boleznimi. Posledično so bila zelo dobri tudi rezultati.

Je odličen tek na svetovnem prvenstvu v Budimpešti kaj spremenil vašo atletsko pot, kar se tiče sponzorjev, vabil na največje mitinge?
Kar se tiče mitingov niti ne, saj sem že prej nastopala na največjih mitingih, nenazadnje sem lanskoletno celotno sezono nastopala na mitingih diamantne lige. Glede sponzorjev pa so bili kakšni bonusi, a nič pretresljivega.

S sezono ste zaključili sredi septembra po nastopu na mitingu diamantne lige v Eugenu v ZDA. Koliko počitka ste si po tem vzeli?
Imela sem tri proste tedne. Takrat sem vseeno malce tekla, kolesarila, ampak nič po načrtih. Kot mi je prijalo. Bolj za sprostitev. Ta premor sem dobro izkoristila. Potem sem začela spet trenirati. Vmes sem tekla tudi na Ljubljanskem maratonu, kjer sem nastopila na polmaratonu. Polovico proge sem delala družbo možu, ki je tekel maraton. Bilo je super. Tekla sem povsem brez pritiska. To je bila morda celo moja najljubša tekma od vseh v lanskem letu, pa čeprav sploh ni šlo za tekmo. Bolj za tekaški dogodek.

Razmišljate, da bi nekoč, tako kot mnogi tekači in tekačice s steze nekoč presedlali na maratonske teke?

Da, zdaj pa počasi res razmišljam o tem, čeprav kakšnega konkretnega načrta nimam. Zagotovo bi nekoč rada pretekla maraton. Ne vem pa, ali zgolj rekreativno ali tudi tekmovalno. Bomo videli.

FOTO: Profimedia.

Kako potekajo priprave na novo sezono?
Dobro. Trenirati sem začela konec oktobra. Najprej smo bili skupaj z dvema Nemkama iz moje skupine na Pokljuki, kjer smo se imeli zelo lepo. Malce sem jim razkazala Slovenijo. Konec novembra in v začetku decembra sem bila v Keniji na 2.400 nadmorske višine, januarja pa smo bili v Južnoafriški republiki. Na 1.300 metrih nadmorske višine, kjer smo delali že bolj inenzivne treninge.

Kako je bilo v Keniji in Južnoafriški republiki?
Super je, imaš svoj mir. Osredotočen si samo na trening, počitek in prehranjevanje. Super je tudi to, da gre za centre, ki jih obiskujejo najboljši atleti z vsega sveta, kar je dodatna motivacija, pa tudi vzdušje je dobro. Vedno je lepo, če imaš dobro družbo. V Keniji so bili tudi Britanci, Norvežani Francozi … V Južnoafriški republiki je bilo veliko Nemcev, Italijanov, Katarcev, Fincev, pa tudi nekaj Slovencev. Super je bilo. Pogoji so odlični. Najbolj pa me veseli, da je vseskozi toplo. Sama namreč zelo težko prenašam mraz.

Ste v treningu kaj spremenili?

Letos je malce drugače kot lani, a vseeno zelo podobno. Jeseni in pozimi delamo na bazi, potem pa spomladi stopnjujemo formo.

Je šlo vse po načrtih? Ni poškodb?
Nekaj težav imam. Vseskozi so bile neke manjše težave, a na srečo nič groznega. Dobro sem trenirala. S formo sem zadovoljna. Letos smo z intenzivnimi treningi začeli malce prej. Že januarja v Južnoafriški republiki, medtem ko smo bili lani ob tem času še v Keniji, kjer smo delali predvsem na baze. Letos smo s hitrejšimi teki na stadionu začeli hitreje.

Za kakšne težave s poškodbami gre?

Novembra in decembra so se pojavile neke nove stvari, januarja pa mi je spet začel nagajati biceps, ki mi je preglavice povzročal že v letih 2021 in 2022. Lani sem imela mir, zdaj pa se je spet malce poslabšalo. Toda zdaj že nekako vem, kako se s tem spopadati. Terapije, vaje za krepitev te mišice …

FOTO: Profimedia.

Slišal sem, da pozimi ne boste tekmovali?
Res je. Zimsko sezono bom izpustila, saj ne želim tvegati, da bi se stanje poslabšalo.

Kako bodo potekale priprave v naslednjih tednih, mesecih?
Februarja bom trenirala doma, potem pa gremo spet na priprave. Marca v Kenijo, aprila pa v Južnoafriško republiko. Potem se počasi že začne nova sezona.

Kdaj boste začeli nastopati?

Ne vem še, nismo se še povsem odločili. Diamantna liga se z mitingoma na Kitajskem začne že zelo zgodaj, aprila. Na obeh bo tudi disciplina teka na 3000 metrov z zaprekami, kar mi ni najbolj všeč. Bomo videli, ali bom takrat že nastopila. Če ne bom, bom začela tekmovati maja na mitingih v Nemčiji, kjer je moja ekipa, potem pa že počasi sledi evropsko prvenstvo.

Kje imate še rezerve?
Nadgraditi moramo to, kar smo delali lani, ko sem močno izboljšala zdržljivost, a hkrati delala veliko na intenzivnosti in hitrosti. To želim zdaj še izboljšati, ampak to so bolj vprašanja za trenerja. Jaz samo izvajam njegov plan. Sem pa lani opazila velik napredek. Upam, da to letos še nadgradim.

Pred vami je zelo pomembna sezona. Najprej evropsko prvenstvo v Rimu, potem še olimpijske igre v Parizu. S kakšnimi željami se podajate v Italijo?

Na evropskem prvenstvu bom ciljala na medaljo, o tem ni dvoma. Tako bi bilo že na zadnjem prvenstvu v Münchnu, a mi je načrte preprečila bolezen. Okužila sem se s Covidom, tako da bolje ni šlo. Upam, da bom imela letos več sreče in bom pokazala, česa sem sposobna. Ne bo pa lahko. Konkurenca v Evropi je v zadnjih dveh letih zelo hitra. Zanimivo bo.

FOTO: Profimedia.

Kako boste stopnjevali formo, kateremu tekmovanju se boste bolj posvetili?
Ciljali bomo predvsem na olimpijske igre. V Parizu želim pokazati najboljši tek v svojem življenju. Rim bo vmesni, ampak tudi zelo velik cilj.

Kaj pomeni najboljši tek v življenju? Rezultat pod devetimi minutami?
Trenutno sem osredotočena predvsem na trening. Želim narediti vse, da bom čim bolje pripravljena. Bomo videli, kam me bo to pripeljalo. Zagotovo si želim izboljšati osebni rekord in se približati meji devetih minut. Morda se tudi spustiti pod njo. Odvisno bo predvsem od tega, ali bom zdrava. Delam na tem, da bom.

Tek pod devetimi minutami pa bi bil bržčas dovolj tudi za medaljo na olimpijskih igrah, kar bi bil v konkurenci številnih Afričank sijajen podvig?
Da, ne skrivam tega, da sanjam o olimpijski medalji. Ta je sicer zelo težko dosegljiva, ampak sanjam o njej. Delam na tem, da bom olimpijske igre pričakala čim bolje pripravljena. Potem pa bomo videli, kam me bo to pripeljalo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!