Srbska reprezentantka, ki se je ekspresno zaljubila v Slovenijo

Milica Emini je srbska reprezentantka, ki trenira in živi v Sloveniji. FOTO: Profimedia.

Milica Emini je ena od najboljših srbskih atletinj, ki pa že štiri leta trenira in živi v Sloveniji. Na življenje pri nas se je povsem prilagodila, kar dokazuje tudi slovenski jezik, ki ga govori tekoče. Danes bo na evropskem nogometnem prvenstvu kljub vsemu navijala za Srbijo.

Na včerajšnjem mitingu Mednarodne atletske lige v Mariboru so v odsotnosti naše najboljše sprinterke na visokih ovirah Nike Glojnarič, ki je medtem nastopila na močnem mitingu v Belgiji, na 100 metrov z ovirami na stopničkah stale tujke.

Toda ena izmed njih je govorila tekoče slovensko. Srbska reprezentantka Milica Emini, ki je v finalu tekla 13,15 in pristala na drugem mestu, je namreč članica ljubljanskega Massa in že nekaj časa živi v Sloveniji.

“V kvalifikacijah sem ob močnem, a še vedno dovoljenem vetru tekla 13,18, v finalu pa ob precej manjši pomoči vetra 13,15, kar ni slabo. Iz tekme v tekmo sem boljša, upam pa, da bom do konca sezone tekla še hitreje. Pod 13 sekundami,” je včerajšnji dosežek pokomentirala 24-letna sprinterka, ki je lani navdušila z rezultatom pod 13 sekundami. Tekla je 12,99.

“Takrat se je sestavilo res vse. Hitra steza, veter v hrbet 1,8 … Verjamem pa, da sem letos tako hiter tek sposobna ponoviti brez pomoči vetra oziroma lahko tečem še hitreje,” je povedala o rezultatu kariere, ki ga je lani dosegla na mitingu v Kraljevem.

V dvoboju z Niko Glojnarič na mitingu v Slovenski Bistrici. FOTO: Aleš Fevžer.

Selitev v Slovenijo je bila zadetek v polno

Toda bolj kot to nas je zanimalo, kako in kdaj se je preselila v Slovenijo?

“Pred štirimi leti. V Srbiji z mojim takratnim trenerjem enostavno ni šlo, zato sem se odločila, da poskusim tukaj. Zdaj lahko ugotovim, da je bila ta odločitev zadetek v polno. Uvrstila sem se na svetovno prvenstvo, potem še na evropsko prvenstvo. Upam, da bom nadaljevala v tem slogu in bom še hitrejša. Da bom prišla na še več velikih tekmovanj,” je povedala sprinterka, ki trenira pod vodstvom priznanega slovenskega trenerja Alberta Šobe, nekdanjega trenerja še vedno najhitrejšega Slovenca v zgodovini Matica Osovnikarja.

“Priporočila mi ga je prijateljica. Predlagala je, da skupaj prideva k njemu in poskusiva, kako bo šlo. Na koncu sem jaz ostala v Ljubljani, ona pa je odšla v Zagreb. Lahko rečem, da sem se odločila pravilno. Pod njegovim vodstvom sem res napredovala,” je povedala atletinja, ki je letos v dresu Srbije nastopila tako na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu kot tudi na nedavnem evropskem prvenstvu na prostem v Rimu.

Med nastopom na letošnjem evropskem prvenstvu v Rimu. FOTO: Guliverimages.

Slovenci s(m)o jo sprejeli kot svojo

“Dokončala sem študij ekonomije, zdaj pa sem se povsem posvetila atletiki. Upam, da se uvrstim tudi na olimpijske igre v Parizu. Potrebujem dva dobra teka. Ni še konec. Če mi ne uspe, pa poskusim čez štiri leta,” je še povedala o ciljih za sezono 2024, v kateri je za zdaj najhitreje tekla 13,14.

In kako s(m)o jo Slovenci sprejeli?

“V moji atletski skupini se od samega začetka počutim res dobro. Sprejeli so me, kot da bi bila domačinka. Nekatere sem poznala že od prej s tekem, druge sem spoznala tukaj. Sprejeli so me, kot da bi bila njihova,” je povedala o tem atletinja iz Novega Sada.

Nekaj besed je namenila tudi kulturi Slovencev in vprašanju, kaj jo je najbolj presenetilo.

Še vedno se ne more navaditi na proste nedelje

“Zelo drugače je. Najbolj me je presenetilo to, kako radi kolesarite. Zelo mi je všeč, da je na ulicah in cestah manj gneče. Nekako pa se ne morem navaditi na to, da nedelja tukaj ni delovni dan. Da je to dan, ko ste Slovenci radi v naravi z družino. Pri nas je vse drugače. V Novem Sadu je tudi ob nedeljah odprto vse. Še najraje se potem družimo v nakupovalnih centrih,” je povedala v tekočem slovenskem jeziku, ki se ga je zelo hitro priučila. Kako?

“Ne vem, kako mi je uspelo. Ko sem prišla, nisem razumela čisto nič, medtem ko so mene razumeli, kar mi je bilo čudno. Predvsem me je mučila dvojina, mi je namreč nimamo. Slovenščina je res zahteven jezik, ampak mi je na koncu uspelo. Zdaj brez težav govorim slovensko,” je dejala Srbkinja, ki pravi, da ji je v Sloveniji tako všeč, da bi tukaj najraje kar ostala za vedno.

Tekmo v Münchnu si bo ogledala s fantom, napeto bo

Nič čudnega. Za Slovenijo jo je priklenila tudi ljubezen, ki pa bo danes vsaj za uro in pol na preizkušnji. Razlog? Evropsko nogometno prvenstvo, München in tekma Srbija – Slovenija.

“Moj fant je Slovenec, tekmo bova gledala skupaj in se zbadala. Bomo videli, kdo bo zmagal. Jaz seveda upam, da Srbija,” je povedala o najbolj težko pričakovani slovenski nogometni tekmi zadnjega desetletja na največjem odru.

Upa torej, da bo zmagala Srbija, toda še veliko bolj kot to si želi, da bi se na največje športne odre, ampak seveda v atletiki, v prihodnosti čim večkrat vračala sama.

“Kot sem dejala, bi rada nastopila na olimpijskih igrah. Če ne bo šlo, pa na čim več svetovnih in evropskih prvenstvih. Upam tudi na kak polfinale ali pa finale. Morda celo medaljo. Nikoli se ne ve,” je pogovor zaključila simpatična Novosadčanka, ki je bila ves čas pogovora nasmejana.