Naj kdaj zagorijo tudi slovenske bakle

FOTO: Aleš Fevžer

Slovenska ragbi reprezentanca je v soboto z zmago nad BiH (22:17) skočila na vrh svoje skupine B konferenčne lige. V fantastičnem vzdušju, ki so ga z baklami popestrili navijači Bosne in Hercegovine, so zmagovalca odločile zadnje sekunde srečanja. Pred spomladanskima spopadoma z Avstrijo in Luksemburgom je to velikanski odmerek samozavesti za četo selektorja Petra Kavčiča.

Toda za nasmeški in veličastno zmago pred okoli 500 gledalci se skriva bolečina, povezana z mačehovskim odnosom do športa, ki ga po celem svetu spremlja okoli milijarda ljudi.

Jasno je, da Olimpijski komite Slovenije (OKS) in vladajoča politika do te priljubljene panoge nimata toliko posluha, kot do paradnih konjev slovenskih športnih uspehov, toda golo dejstvo, da si morajo Encijani (vzdevek reprezentance) sami kupovati drese in da je čisto vse, kar počno v zvezi z izbrano vrsto, ljubiteljske narave, pri poštenih športnih zanesenjakih dvignejo obrv.

“Oni želijo, a mi nimamo denarja”

Osemnajst mož v športu, ki terja 15 igralcev na zelenici, je pač premalo, o čemer sta pred tekmo z BiH potožila Kavčič in predsednik Ragbi zveze Slovenije Ivan Šček. “Ne delamo si nobenih utvar, da bomo zdaj pa kar čez noč postali eden izmed vodilnih športov v državi. Prednost imajo tradicionalne panoge. Imamo bazen okoli 30 igralcev, vendar se morajo sestaviti naslednje zadeve: zdravje in odobritev njihovih delodajalcev,” je za Sportklub dejal Kavčič.

Fotografija iz časov, ko so za Slovenijo igrali bratje Skofič. Na sliki je George; FOTO: Aleš Fevžer

Dodaja, da v tujini obstaja kar nekaj igralcev ragbija, ki so za Slovenijo že igrali, ali pa imajo željo po tem. Tu se zatakne, ker zveza nima niti približno dovolj sredstev, da bi krila njihove potne stroške reprezentančnih akcij.

“To so tujci, ki imajo starše ali vsaj stare starše iz Slovenije. Brez pomoči teh igralcev ne verjamem, da bomo spomladi uspeli ohraniti prvo mesto. Tu računam na pomoč zveze. S temi igralci moramo dovolj zgodaj uskladiti termine, imajo vsekakor željo priti pomagat,” je bil jasen nekdanji kapetan, ki je pred tekmo z Madžari v Budimpešti “obul selektorske” škornje”.

Francija, Anglija, Wales in Argentina

Strošek poti, namestitev igralcev in še kaj je finančni zalogaj, ki ga bo zveza nekje pač morala “napraskati”, če želi, da se Slovenija prebije v zgornji rang evropskega reprezentančnega tekmovanja, kjer je denimo Hrvaška (Rugby Europe Trophy). To je tretja raven evropskega reprezentančnega ragbija, druga stopnja je t. i. Rugby Europe Championship, elitna je sloviti Pokal šestih narodov z Irsko, Škotsko, Walesom, Anglijo, Francijo in Italijo.

Pred leti so za Slovenijo igrali bratje Skofič (Archie, Frankie, George, Jack in Max). Takrat so Encijani napolnili stadion ŽAK. Aktivni so Frankie, George in Archie, ki nastopajo v angleški polprofesionalni ligi National League One oziroma amaterski National League Two.

Selektor Kavčič drugi v koloni; FOTO: Aleš Fevžer

“Poleg treh bratov Skofič ima slovenske korenine še Lewis Popadec, ki je že igral za Slovenijo, imel težko poškodbo kolena, a je že aktiven. Potrdil mi je, da bo aprila z nami, ne glede na karkoli, opcija je tudi vpoklic Guillaumea Delmasa, ki si kruh služi v ligi Federal 2 (op. a. tretja raven francoskega ligaškega ragbija),” je nekatera potencialna orožja naštel Kavčič.

V Walesu možnost za pridružitev Encijanom predstavljata Alex Križan in Rhys Gant, v Južni Afriki Samuel Vrhovec, v Argentini Nicolas Rezelj, v Avstraliji sicer že upokojeni ragbist Michael Kovačič. Vsak igralec, ki ima sorodnike do drugega “kolena”, lahko mirno zastopa državo svojih prednikov. Torej, če je bil vsaj dedek ali babica, Slovenec/ka, ovir ni!

Ragbi temelji na spoštovanju soigralcev in nasprotnikov ter timskem delu. Gre za šport, ki sprejme ljudi vseh višin, tež, ki jim morda v ostalih športih ni uspelo. Poudarek ni na tem, da ti mora nujno uspeti kot profesionalcu.

Na igrišče po le petih urah spanja

Leto 2020 je slovenski ragbi močno prizadelo. Na treninge ekip se je ponekod, namesto 80, vrnilo le 20 otrok, poleg tega je OKS zaprl pipico. “Strokovna skupina na komiteju je dala pristojnemu ministrstvu predlog o zvišanju kriterijev do sofinanciranja. To je tista stvar, ki nas najbolj bremeni, saj bi morali imeti kar 400 registriranih ragbi igralcev v državnem prvenstvu. Zato je reprezentanca izgubila sredstva,” je jedro problema opozoril predsednik Šček.

Levo selektor Kavčič, desno predsednik Šček; FOTO: MaHr

Reprezentanca potem seveda išče bližnjice. Za primer – odide na gostovanje, se z avtobusom odpravi do Beograda, tam šest ur čaka na letalo za Ciper, da potem v hotelsko sobo na omenjenem sredozemskem otoku možje pridejo ob 6. zjutraj ter po peturnem spanju skušajo popoldne srce pustiti na igrišču. Zase in za državo. “Smo ragbi igralci. Če nas kdo podre, gremo naprej. Tako, kot smo uspeli presenetiti Madžare v Budimpešti, bomo tudi vse težave, ki nam stojijo nasproti,” je vseeno optimističen Šček.

Na Sportklubu si ta teden lahko ogledate zaključek SP v ragbiju. V finalu bosta to soboto zaigrala Nova Zelandija in Južna Afrika, ki brani naslov. Prenos bo na SK3 ob 21. uri.

Navijači Južne Afrike; FOTO: Profimedia

Gre za tretji največji športni turnir na svetu, vstopnice za tekmovanje, ki ga gosti Francija, so bile prodane že eno leto pred začetkom. Finale bo pospremil komentator Zoran Radisavljević.

Če bo zveza ob pomoči nekaterih športnih in političnih ustanov ter sponzorjev uspela nabrati sredstva za pot vsaj peščice “ladij” iz tujine, bi se lahko morda v Stanežičah na Ovalu 13. aprila proti Avstriji zgodilo, da zagorijo tudi bakle v čast Encijanov. Picopekom, bančnikom, avtomehanikom in študentom, ki tvorijo reprezentanco, bi to pomenilo več kot karkoli drugega na svetu.