Točno deset dni po tem, ko je v svojem najuspešnejšem prizorišču svetovnega pokala v Villarsu spisala zgodovino športnega plezanja, je Janja Garnbret na novinarski konferenci v Ljubljani predstavila načrte za nadaljevanje sezone. Cilj je zgolj in samo en – svetovno prvenstvo v Švici v začetku avgusta, kjer se bodo delile tudi prve vstopnice za olimpijske igre 2024.
Prvega julija je Janja Garnbret na tekmi svetovnega pokala v Villarsu vpisala rekordno 40. zmago v karieri. Najboljši plezalki sveta je mejnik, s katerim je najbližji zasledovalki na večni lestvici ušla že za deset zmag, uspel le dobre tri mesece po tem, ko si je na treningu v Gradcu poškodovala palec na levi nogi.
Da je neprijetna poškodba že preteklost, je sicer dokazala že z nastopi v Pragi in Innsbrucku, ko se je v začetku junija vrnila v tekmovalni ritem. O naporni poti, ki je bila polna solza in dvomov, je skupaj s trenerjem Romanom Krajnikom pred kratkim spregovorila v dvojnem intervjuju za Sportklub.
Po slavju v Villarsu se je Korošica, po prvotnem načrtu, umaknila s tekem svetovnega pokala. Zdaj se zgolj na treningih osredotoča na edini cilj letošnje sezone – svetovno prvenstvo v Bernu v začetku avgusta. Tam bo branila tri zlate kolajne izpred štirih let, predvsem pa bo lovila olimpijsko vozovnico. Na voljo bodo le tri za najboljše tekmovalke v kombinaciji.
Spored ženskega dela svetovnega prvenstva v Bernu:
2. avgust: kvalifikacije težavnost
3. avgust: kvalifikacije balvani
5. avgust: polfinale in finale balvani
6. avgust: polfinale in finale težavnost
9. avgust: polfinale kombinacija (balvani in težavnost)
11. avgust: finale kombinacija (balvani in težavnost)
“Pravo vzdušje sem začutila že ob vrnitvi na tekme. Čeprav so ostale plezalke moje tekmice in jim mogoče ni všeč, da sem na tekmah (smeh), so pokazale veselje ob vrnitvi. Ko so me videle v coni, so mi dejale, da ni isto, če mene ni tam. Da me rade vidijo, da prinesem pravo vzdušje, ki so ga na trenutke pogrešale. Ob 40. zmagi pa so mi vse čestitale, bile so pristno vesele. Težko je najti tako pristne odnose v kakšnem drugem športu kot v plezanju. Čeprav je to zdaj olimpijski šport in kdaj morda pred konkurenco kdo kaj skriva, smo še vedno pristne prijateljice,” je 24-letnica odkrito navdušena, da kljub rivalstvu v svojem športu še vedno uživa v medsebojnih odnosih.
O čem je še govorila Janja Garnbret na novinarski konferenci?
O vtisih letošnje sezone:
Sezona do zdaj je bila kar v redu. (smeh) Kot sem že večkrat dejala, se ni bilo lahko vrniti po poškodbi. Bilo je veliko dvomov in negativnih misli, če bom še kdaj prišla nazaj. V Pragi sem dobro začela, v Innsbrucku pa je bilo vse po starem. Počutila sem se kot stara Janja, tekmovala sem tako, kot znam. Zadovoljna sem s svojo formo, čeprav nekaj časa nisem mogla plezati, sem dobro trenirala in res veliko naredila. Zadovoljna sem tako na balvanih kot v težavnosti, a seveda so še malenkosti, ki jih lahko popravim.
O rekordni zmagi v Villarsu:
Mislim, da še vedno nisem dojela, kaj pomeni 40 zmag. Nisem tista, ki bi štela zmage in čakala novo tekmo samo zato, da bi podrla kakšen rekord. Nisem taka. Na vsaki tekmi začneš iz ničle, želim tekmovati in zmagati posamezno tekmo. O tem pred Villarsom nisem razmišljala. Seveda sem vedela, da je 40. zmaga na dosegu, ampak več misli tem nisem posvetila. Zdaj ko jo imam, pa se mi zdi neverjetno. Sploh ko pomislim za nazaj, kdaj sem začela tekmovati in kdaj je bila moja prva zmaga. Od tega je že koliko? Osem let. Neverjetno. Vseeno je še vedno težko zbrati misli, saj najpomembnejša tekma v sezoni šele prihaja na svetovnem prvenstvu. Ko bo sezone konec, bom lahko resno premislila, kaj vse to pomeni.
O formi in pripravah na svetovno prvenstvo:
S tekmami v Pragi, Innsbrucku in Villarsu sem dokazala, da je forma tam, kjer mora biti. Trening se pretirano ne bo spremenil, je pa treba kombinirati obe disciplini – balvane in težavnost. To so prve kvalifikacije za olimpijske igre. Malenkosti lahko izboljšam – še vedno ’rehabilitiram’ palec, ki ga v določenih situacijah malce bolj čutim in me boli. Predvsem v balvanih. Zdaj sledi par težkih treningov, nato pa le še finese. Da se glava pripravi na tekmo, saj bo prvenstvo kar razpotegnjeno. Treba bo ostati osredotočen skozi vse tekme.
O tem, ali bo v pripravah ves čas v steni ali bo tudi počivala:
Roman ima do svetovnega prvenstva narejen perfekten načrt. Na eni strani bo priložnost, da se bo telo po napornem juniju in tekmi za tekmo spočilo. Pa tudi glava. Še vedno hodim v Rehabo v Divačo, kjer delamo na tem, da palec na nogi postane še močnejši. Na steni imamo zdaj pripravljenih nekaj ’situacij’, v katerih sem čutila bolečine palca, zdaj pa lahko to natreniram brez težav. Nazadnje sem bila v Innsbrucku, kjer sem trenirala težavnost. Vsi si želimo, da nimam vseh dvomov glede palca.
O tem, če si predstavlja, da bi tako kot Jain Kim pri 34 letih minuli konec tedna v Chamonixu, še tekmovala in zmagovala:
Ne. Ona mi je vedno bila inspiracija in še vedno mi je. Da imaš hčerko staro dve leti, se vrneš v svetovni pokal in zmagaš … To je nekaj težko predstavljivega. Tekmuje že približno 15 let, srečala se je s številnimi različnimi stili, a se je vedno uspešno prilagodila. Zdaj se je stil smeri in plezanja še bolj spremenil, vrnila se je s porodniške … Rekla sem ji, da sem izjemno vesela, da je dokazala, da se da in da je možno. Zame je ona res ultimativna kraljica tekmovalnega plezanja. Res noro.
O ravni tekmic:
Na prvi tekmi je bilo prisotnih veliko dvomov, zato je bilo težje tekmovati. Drugače pa se nivo plezanja dvigne vsako leto, kar je super. Morda na samem vrhu, torej konstantnih finalist, ne toliko. Se je pa dvignila raven od roba finala do 20. mesta. Tam se tekmovalke konstantno menjajo, to se opazi in se čuti.
O tem, da ima v nekaterih bolj plezalnih državah status zvezdnice:
Ja, to se čuti. Tudi kot pritisk. Morda se je ta status pokazal lani v Džakarti, kjer plezanje razen discipline hitrosti ni tako priljubljeno, pa imam tam res veliko navijačev. Odvisno, kje smo. Zvezdniškemu statusu ne posvečam veliko pozornosti, ampak se močno čuti podpora. In to mi veliko pomeni.
O ciljih na prvenstvu:
Cilji so vedno visoki (smeh). Na vsako tekmo grem tekmovat in zmagat. Svetovno prvenstvo bo težko, saj se bodo delile olimpijske vozovnice. Kvalificirale se bodo samo prve tri plezalke. V Hačiočiju 2019 se jih je s prvenstva kvalificiralo kar sedem, če se spomnim prav. Zato bo zdaj toliko težje. Vse tekmovalke so dobro pripravljene. Na največjih tekmah se lahko zgodi vse, vse tekmice so željne zmage in se prebiti v Pariz 2024. Težko bo, a smo pripravljeni. Samo še glavo na pravo mesto, upam, da se bo vse izšlo.
O dodatnem pritisku zaradi olimpijskih kvalifikacij:
Zagotovo bo. Želim si zagotoviti mesto v Parizu že v Bernu, čeprav bo konec leta še ena kvalifikacijska tekma, še več pa v naslednji sezoni. Vsak si želi uspešne kvalifikacije že zdaj, da se potem lahko v miru spočiješ in začneš priprave na olimpijsko sezono. Pritisk bo seveda večji, toda minule tekme mi dajejo samozavest in motivacijo, da sem dobro trenirala in da sem dobro pripravljena. Treba je samo odplezati in ne razmišljati ’kaj če’. Treba je izbrisati dvome in že na svetovnem prvenstvu tekmovati, kot da gre za zlato olimpijsko medaljo.
O gibu v Villarsu, ko se je z obrazom obrnila proti gledalcem:
Ta gib smo na balvanih letos videli že trikrat, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo to skušali vplesti še v težavnost. Že na ogledu sem videla oziroma je bilo očitno, da si ga postavljavci želijo. V glavi imam vedno načrt A in B. Prvi je bil, da se ne bom obrnila. Da bi šla po načinu, ki mi je znan in sem ga naredila že stokrat. Ko sem bila pa v steni, me je pa intuicija potegnila v to, pa še lažje je bilo.
O izjavi, da je bila finalna smer v Villarsu prelahka in kaj pričakuje na SP:
Finalna smer je bila res lahka, ampak smo govorili s postavljavci smeri in so dali lep odgovor. Rekli so, kje drugje bi lahko preizkusili takšen gib z obratom kot pa na tekmi svetovnega pokala. Tako tveganih gibov ne moreš preizkušati na svetovnem prvenstvu. Želeli so si, da bi vsaka tekmovalka prišla do obrata. Samo zaradi tega nisem bila preveč razočarana nad težavnostjo, saj je bilo vredno.
Na svetovnem pričakujem, da bo kar težko. Da bodo vse runde zahtevne – tako v balvanih kot v težavnosti. Postavljavci so na tekmah videli našo raven. S točkovanjem, kot je trenutno v kombinaciji, morajo biti težki tako balvani kot tudi težka smer. Da nastanejo razlike, da se tekmovalke ločimo. Pripravljena sem na vse – tako na lahko kot na težko smer.
O tem, da če je težje, bolje je zanjo:
Ja, po navadi je bilo tako. Sem pa na tekmah po poškodbi okusila oboje. V Innsbrucku je bila finalna smer težka, pa sem dokazala, da znam. V Villarsu pa je bila lahka smer in sem tudi to odplezala. Za mano sta različni preizkušnji, zadovoljna sem z obema.
O tem, zakaj na tekmah prejšnji in ta konec tedna ne nastopa:
Že decembra je bil načrt za letošnjo sezono podoben tistemu pred olimpijskimi igrami. Torej da plezam na dveh tekmah v težavnosti in na dveh v balvanih, nato pa v Tokio. Letos sva načrt zaradi poškodbe malce spremenila. Ko tekmuješ, ne moreš trenirati. Junija je bilo veliko tekem, treningov ni bilo veliko. Dobila sem potrditev, ki sem jo rabila. Verjamem, da bo samo dobro, da me na teh tekmah ni. Po moje ne rabim teh tekem. Spočila se bom, delala bom na finesah.
O globusih v seštevku svetovnega pokala:
Že od začetka sezone je bil vrhunec sezone prvenstvo v Bernu, tam pa se kvalificirati na olimpijske igre. Zato nisem razmišljala o kakšnih globusih. V olimpijskem letu se je izšlo tako, da sem dobila še globus v težavnosti. Tokrat pa se mi zdi, da je pomembno, da sem z glavo povsem pri stvari, ko bo najbolj pomembno – na prvenstvu.
O sodelovanju, pogovorih s postavljavci. In njihovem upoštevanju tekmovalcev:
To je vprašanje (smeh). Eni bolj, eni manj. Nekateri se počutijo užaljene, če jim daš konstruktivno kritiko, drugi jo sprejmejo zelo dobro in skušajo na naslednji tekmi to popraviti. Kolikor sem lani težila k temu in veliko govorila, kako težke oziroma lahke so smeri, so postavljavci veliko pozornosti posvetili tej dilemi. Da so zastavljene res kvalitetno, da med tekmovalkami nastajajo razlike. Zdi se mi, da je bil narejen korak naprej. Veliko postavljavcev iz svetovnega pokala z Romanom povabiva na trening, da balvane oziroma smeri postavijo samo zame. Sodelovanje je dobro. Oni nas delajo boljše, mi pa njih. Nismo eden proti drugemu. Če sodelujemo, lahko izboljšamo tekme. Boljše so za gledati in za tekmovati.
O najljubši tekmi:
Chamonix je ena od tekem, na katerih si želim biti. Če bi si morala izbrati eno tekmo, bi si izbrala to. Tradicija, publika, navijanje. V Innsbrucku mi je super tekmovati, saj je zadnja leta dobra tekma, tudi vzdušje. Enako lani v Münchnu. Že med kvalifikacijami sem imela občutek, kot da sem zmagala. Vsaka tekma ima svoj čar. Najmanj mogoče na Kitajskem, saj tam ploskajo, ko padeš. (smeh). Ampak ima drugačen čar. Rada sem tam, saj je drugačna tradicija, ljudje so drugačni. Zelo je vroče, še pred plezanjem teče od tebe.
O Kopru (tam bo tekma svetovnega pokala v težavnosti 8. in 9. septembra, op. p.)
Tudi Koper je ’fajn’. (smeh) Čeprav je to zame vedno najtežja tekma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!