Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Od svetovnega prvenstva v Planici, do nepozabnega dneva na Svetih Višarjah in nove nogometne evforije. Za nami je še eno leto, v katerem so nas slovenski športniki razvajali z uspehi.
Čeprav leto 2023 ni postreglo z olimpijskimi igrami in večjim nogometnim tekmovanjem, pa s športnega vidika še zdaleč ni bilo dolgočasno. Preden spustimo zastor nad iztekajočim se letom, smo se prehodili skozi največje in najdomevnejše uspehe slovenskih športnikov v preteklih 12 mesecih.
Planiško prvenstvo z lepotno napako
Dolina pod Poncami je februarja in marca gostila enega največjih, po mnenju organizatorjev pa celo največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije. S športnega oziroma rezultatskega vidika so tekmovališče brez presežka zapustili slovenski tekači in kombinatorci, precejšnje razočaranje pa je bilo prisotno tudi v ženski skakalni vrsti, ki je napovedovala vsaj tri kolajne, na koncu pa se je morala zadovoljiti z bronom na tekmi mešanih ekip.
V popolnosti so pričakovanja tako izpolnili le v moškem delu. Dve zlati kolajni – naslov svetovnega prvaka Timija Zajca in zmaga na ekipni preizkušnji v postavi Zajc, Anže Lanišek, Žiga Jelar in Lovro Kos – ter bron na že omenjeni mešani ekipni preizkušnji so več kot zadosten razlog, da lahko delo Roberta Hrgote in njegovih tekmovalcev označimo z oceno odlično.
A Planico 2023 si bomo zapomnili tudi po slabšem obisku. Ta se je sicer popravil v drugem koncu tedna, vendar končna številka slabih 63 tisoč obiskovalcev ni dosegla niti polovice zastavljene. Koronavirus, ukrajinski begunci , advent, slabi rezultati, celo svetovno prvenstvo v nogometu so postali ‘dežurni’ krivci za manjko navijačev, a glavni razlog bi bržkone lahko poiskali tudi v visokih cenah vstopnic, prenočišč in zasoljenemu ceniku gostinske ponudbe.
Uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na Euro 2024
Slovenska nogometna reprezentanca se je novembra prvič po 14 letih in mundialu v Južnoafriški republiki uvrstila na veliko tekmovanje ter bo prihodnje poletje drugič v zgodovini in prvič po letu 2000 nastopila na evropskem prvenstvu. V kvalifikacijah za nastop v Nemčiji je odigrala deset tekem in zbrala 22 točk, kar je slovenski rekord, kljub najučinkovitejši obrambi in napadu pa morala premoč v skupini priznati Danski.
A priložnost za poravnavo računov bo imela zasedba slovenskega selektorja Matjaža Keka že junija, ko ji bodo v skupinskem delu šampionata poleg Dancev na nasprotni strani igrišča stali še Srbi in Angleži. Evforija je sicer pol leta pred prvenstvom že v polnem zamahu, saj je Evropska nogometna zveza za nakup vstopnic za slovenski sektor za omenjene tri tekme prejela kar 344.000 prijav.
Novo odličje slovenskih odbojkarjev
Za slovensko moško odbojkarsko reprezentanco je najnapornejše leto doslej. Zaznamovalo ga je nastopanje na kar treh frontah – v ligi narodov, na evropskem prvenstvu in v kvalifikacijah za olimpijske igre v Parizu. Vrhunec je predstavljal nastop v malem finalu evropskega prvenstva in že tretja zaporedna osvojena kolajna, skupno pa četrta, potem ko je Slovenija v Rimu s 3:2 ugnala olimpijsko prvakinjo Francijo.
V elitni ligi narodov so Slovenci redni del sklenili na sedmem mestu in si priigrali uvrstitev na zaključni turnir, kjer so nato morali v četrtfinalu premoč priznati Japoncem (0:3). Po načrtih se jim nato ni izšlo niti v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah, kjer pa so njihove sanje v Tokiu razblinili Američani in domačini.
A upanje na Pariz ostaja živo, saj je še vedno prostih pet mest, ki bodo dokončno zapolnjena 24. junija prihodnje leto – po koncu nove izvedbe lige narodov. Takrat si bo pariško vstopnico zagotovilo pet najvišje uvrščenih držav na lestvici svetovne odbojkarske lestvice (FIVB). Slovenija na njej trenutno zaseda sedmo mesto, a sta od reprezentanc, ki še nimata zagotovljenega nastopa v Franciji pred njo le Italija in Argentina.
Nov mejnik slovenskih košarkarjev in Luke Dončića
Podobno kot odbojkarji leto z rahlo grenkim priokusom zaključujejo tudi slovenski košarkarji. Konec avgusta in v začetku septembra so se še četrtič v zgodovini udeležili svetovnega prvenstva, ki so ga gostili Filipini, Japonska in Indonezija. Cilj je bil medalja, a se je po porazu v četrtfinalu proti Kanadi na koncu morala sprijazniti s sedmim mestom, s čimer je izenačila svojo najboljšo uvrstitev na mundialih.
Za Slovence je bil to sicer že tretji zaporedni turnir, ki so ga sklenili med najboljših osem reprezentanc na velikem turnirju. Na OI leta 2021 so bili četrti, v četrtfinalu pa so izpadli tudi na lanskem evropskem prvenstvu.
Na turnirju je znova blestel slovenski superzvezdnik Luka Dončić, ki je postal prvi igralec, ki je v zadnjih treh desetletjih na svetovnih prvenstvih dosegel več kot 200 točk, več kot 50 skokov in imel najmanj 40 podaj. Zbral je 216 točk, 57 skokov in 48 podaj. Ljubljančan je bil pričakovano izbran v prvo peterko prvenstva, le nekaj mesecev pred tem pa ga je podobna čast doletela tudi v ligi NBA. Za še enega od številnih mejnikov je košarkar Dallas Mavericks sicer poskrbel le pred nekaj dnevi, ko je v severnoameriškem tekmovanju presegel mejo 10.000 točk. To mu je uspelo na 358. tekmi.
Italijanska pravljica Primoža Rogliča
Kolesarski as Primož Roglič je maja slovenskem kolesarstvu privozil zmago še na edini preostali tritedenski dirki, ki je manjkala v zbirki – dirki po Italiji. Zasavec je v Rimu slavil s prednostjo 14 sekund pred Britancem Geraintom Thomasom (Ineos Grenadiers) in tako kronal sijajno sezono, ki jo je med drugim zaznamovalo tudi slavje na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja, dirki po Kataloniji, dirki po Burgosu in dirki po Emiliji.
Rožnato majico in znameniti pokal neskončnosti si je sicer zagotovil v zadnji vožnji na čas na Svete Višarje, ko je ob podpori številnih slovenskih navijačev poskrbel za pravo dramo s sneto verigo, a kljub težavam vendarle uspel.
Tadej Pogačar znova dokazal, zakaj je najbolj vsestranski kolesar na svetu
Čeprav je moral na dirki po Franciji še drugi leto zapored priznati premoč svojemu velikemu tekmecu Jonasu Vingegaardu, pa je Tadej Pogačar znova dokazal, zakaj se ga drži sloves najbolj vsestranskega kolesarja na svetu. Začel je z zmago na manjši enodnevni dirki v Španiji, marca pa zablestel na dirki od Pariza do Nice.
V nadaljevanju se je posvetil enodnevnim klasikam in zmagal na najprestižnejši od njih – dirki po Flandriji. Aprila je bil nato najboljši še na dirki Amstel Gold in na Valonski puščici, na avgustovskem svetovnem prvenstvu pa kljub izčrpanosti osvojil bronasto odličje. Sezono je zaključil v velikem slogu in s 17. zmago v sezoni še tretjič zapored dobil spomenik po Lombardiji, s čimer je potrdil prvo mesto na na lestvici Mednarodne kolesarske zveze, pozabiti pa ne smemo niti na njegov dvojni naslov na slovenskem državnem prvenstvu.
Zmagoslavna vrnitev Janje Garnbret
Janja Garnbret je tudi letos navduševala ljubitelje športa, ob tem pa znova dokazala, da je ena največjih slovenskih športnic in ambasadork naše države v zadnjih letih. Štiriindvajsetletnica je v leto 2023 vstopila poškodovana, a se po mukotrpnem okrevanju vrnila še močnejša.
Tekme svetovnega pokala je v tej sezoni postavila na stran, glavnino pozornosti pa posledično posvetila nastopu na svetovnem prvenstvu v Bernu. V švicarski prestolnici je zablestela v vsem svojem sijaju in se na tekmi na balvanih razveselila sedmega naslova najboljše na svetu, v težavnosti pa zaostala le za Japonko Ai Mori. Piko na i je postavila na preizkušnji v kombinaciji balvanskega in težavnostnega plezanja, ko je poleg zlata kot prva med plezalkami dvignila še olimpijsko vozovnico za Pariz 2024.
Budimpeško srebro Kristjana Čeha
Metalec diska Kristjan Čeh je po lanskem zlatem odličju v Eugenu v ZDA svojo zbirko kolajn avgusta obogatil še s srebrom na svetovnem prvenstvu v Budimpešti. V napetem finalnem obračunu je premoč priznal le Danielu Stahlu, ki je Slovenca ugnal z rekordom svetovnih prvenstev. Disk švedskega atleta je pristal pri 71,46 metra in tako za dober meter premagal 24-letnika. Sijajno drugo mesto je Ptujčan na koncu osvojil tudi v diamantni ligi, kjer mu je ubranitev naslova z avstralskim rekordom nekoliko presenetljivo preprečil Matthew Denny.
Prva evropska jesen nogometašev Olimpije
Že osvojena dvojna krona spomladi je napovedovala, da bi lahko bilo letošnje leto zmajevo. Čeprav so se nogometaši Olimpije po končani lanski sezoni razšli z glavnim tvorcem uspehov Albertom Riero, so v novo vstopili prepričljivo in si po zmagah v kvalifikacijah za ligo prvakov proti latvijskem in bolgarskem prvaku Valmieri ter Ludogorcu že po dveh krogih prvič v zgodovini kluba zagotovili evropsko jesen. Kasnejša poraza proti turškemu velikanu Galatasarayju in azerbajdžanskemu Qarabagu sta Ljubljančanom prinesla nastop v konferenčni ligi, kjer je le dve leti pred tem nastopila tudi Mura.
V skupinskem delu tretjerazrednega evropskega tekmovanja so proti Lillu, Slovanu iz Bratislave in ferskemu palčku Klaksviku vpisali dve zmagi in štiri poraze, kar jim je na koncu prineslo šest točk ter končno tretje mesto v skupini.
