Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po neizpolnjeni veliki spomladanski želji, da bi se hokejisti Jesenic v novem tekmovalnem letu vendarle vrnili v najmočnejše regijsko tekmovanje – ligo ICE, bodo železarji danes zvečer začeli še z osmo zaporedno sezono v alpski ligi. V njej bodo branili lanski naslov, ne bodo pa več edini slovenski predstavnik, saj se jim pridružuje Celje.
Kmalu po začetku leta 2023 so na Jesenicah sporočili veselo novico – klub je oddal prijavnino za nastopanje v ligi ICE. Toda ideja se je hitro ’sfižila’, železarji so svojo prijavo umaknili, razlog pa je bil jasen: pomanjkanje finančnih sredstev, predvsem tistih sponzorskih.
Jesenice so plačale 32 tisoč evrov kotizacije, ki kljub neuspešni prijavi ostanejo nepovrnjena. Še dodatnih 30 tisoč evrov kazni pa so morali na Ledarski 4 plačati, ker so se za alpsko ligo prijavili po že končanem prvem roku prijav. To je precej nezadovoljstva sprožilo tudi na Hokejski zvezi Slovenije, kjer so takrat morali posredovati, da je klub iz Podmežakle sploh dobil zeleno luč za nastopanje v alpskem tekmovanju, kjer bo od danes naprej branil naslov.
O dogajanju v pisarnah smo se želeli že lani februarja in marca pogovoriti s predsednikom kluba in županom Jesenic Petrom Bohincem, a nas je kljub večkrat dogovorjenim terminom pustil brez odgovorov. Smo pa zato do njih vendarle prišli v tem tednu po novinarski konferenci pred začetkom sezone.
Po neizpolnjenih željah je pred vami še ena sezona brez lige ICE. Koliko težje je bilo nagovarjati sponzorje in lokalno okolje z manj atraktivno alpsko ligo?
Težje. Problem je bil, ker se je že ob začetku lanske sezone umaknilo nekaj sponzorjev. To je bil glavni vzrok, da nismo mogli zagotoviti financ za vstop v ligo ICE. Pogajali smo se z generalnim sponzorjem Sij Acroni kar nekaj mesecev. Pripravljeni so bili povečati sponzorski vložek, ki pa ne zadošča, da bi lahko pokrili to finančno breme. Zato smo se odločili, da bomo klub raje peljali na zdravih temeljih, da bomo gradili z mladimi in njih razvijali. Da vztrajamo v alpski ligi, v naslednjih letih pa bomo spet poskusili.
To zgodbo neuspešnega nagovarjanja lokalnega okolja poslušamo že več let. Kaj lahko vi kot župan naredite s svojim vplivom?
Problem Jesenic je, da vse izhaja iz enega podjetja in proizvodnji, ki je vpeta v to. Jesenice so finančno prešibke, da bi same zmogle gospodarski preboj. Druga težava so tujci, ki so lastniki naših obratov, zato ta pogajanja ne dosežejo želenih rezultatov. Zato si želimo širše zgodbe, sam nagovarjam podjetja iz celotne Slovenije.
Koliko vam lahko pri tem pomaga zgled Olimpije, tudi zasebni prijatelj in predsednik zmajev Miha Butara?
Pri nas so podjetja prešibka, da bi lahko fenomen oziroma modus operandi prenesli iz Ljubljane na Jesenice. Tam imajo župana, ki je s svojim delom in imenom ter zagnanostjo uspel od generalnih sponzorjev pridobiti ta sredstva. Tudi mestna občina Ljubljana veliko vloži v šport. S ciljem, da se hokej igra in razvije, da obstane v Ljubljani. Če to prezrcalim na Jesenice – moje želje in cilji so enaki, tudi moj način delovanja. Sama moč našega gospodarstva pa tega ne zmore. Na Jesenicah nimamo Slovenskih železnic, ni Stadlerja in podobnih podjetij, ki bi z velikimi vložki, to je treba poudariti – govorimo o več kot 300 tisoč evrih – pomagali. Jeseniški Acroni pa nam da 120.000 evrov. Treba je biti realen glede številk, zaradi katerih pride do razponov. Kot predsednik in župan sem zato lahko kdaj kot brezzobi tiger.
Ker ste se v alpsko ligo prijavili prepozno, ste morali plačati 30.000 evrov kazni. Sprva je to kazen plačala Hokejska zveza Slovenije. V kakšnih odnosih ste na relaciji s HZS?
Tukaj moramo gledati širšo sliko. Pogajali in pogovarjali smo se o vstopu v ligo ICE. Ker z generalnim sponzorjem nismo dosegli dogovora glede želenih sponzorskih sredstev, nas je čakal tehten premislek, kaj in kako naprej. Zato se na prvi prijavni rok nismo prijavili, nakar smo dobili kazen. Ampak 30.000 evrov je plačal naš klub. Hokejska zveza Slovenije je bila zgolj posrednik, da so imeli garanta, da bo račun plačan.
Ampak s strani generalnega sekretarja zveze Dejana Kontreca je bilo takrat kar veliko nezadovoljstva?
Seveda je bilo prisotno nezadovoljstvo. Z njim sva veliko sedela in se pogovarjala. Ampak najprej smo morali narediti obračun v klubu, postaviti temelje in vizijo za naprej. Pri vstopu v ligo ICE smo bili neuspešni – to je ideja in želja že dolga leta. Ko spet ni uspelo, je bilo veliko bridkosti tako na strani navijačev kot v lokalni skupnosti. To je začaran krog oziroma spirala, ki se je pojavila. Dva človeka peljeva jeseniško zgodbo naprej, tudi na tej strani z lokalnega in gospodarskega okolja nimamo prave podpore. Zato smo morali narediti generalni premislek, kako naprej. Razvijali bomo mlade Slovence, v okviru danega pa bomo delovali.
Mlada in povsem slovenska ekipa – je to lahko povod, da se na tribune v večjem številu vrnejo navijači? Že v preteklih letih niste imeli veliko tujcev.
To formulo oziroma odgovor, kako privabiti ljudi, iščem že vsa štiri leta, odkar delujem v klubu. Ali so to uspehi? Očitno ne. Ali so to poznana imena v ekipi? Očitno ne. Iščemo ta odgovor. Navijačev ni, tribune so prazne, na ta način pa pade motivacija pri igralcih in tudi vodstvu kluba. Delamo, se trudimo, iščemo načine, a rezultata ni.
Kakšni so te prijemi? Se pogovarjate z navijači?
Seveda, to je prvo. Usahnil je kolektivni hokejski duh, ki je v preteklosti vel po Jesenicah. Zdaj je zamrl in to me zelo skrbi. Vabimo mlade z brezplačnimi vstopnicami, imamo številne promocije. V dvorano si želimo spraviti predvsem mlade in jih tam vzgajati, da naredimo pravo navijaško kulturo.
Pa ste pri tem uspešni, imate kakšne indice?
To bomo videli. Kot sem dejal, kolektivni duh se je razvodenel. Vsi so pred telefoni in televizijami doma, medtem ko je bil obisk hokeja nekoč dogodek in druženje. Praznik za Jesenice. Zdaj pa tega ni, ker smo ljudje individualisti. In cela zgodba s tega vidika izgublja potencial.
O težavah s številom navijačev je pred začetkom nove sezone govoril tudi predsednik Olimpije Miha Butara. V primerjavi s tekmeci v Avstriji in Italiji je ljubljanski klub na tem področju močno oslabljen, saj proda bistveno manj sezonskih vstopnic (za zdaj so približno pri številki 300). A v Tivoliju nameravajo z aktivnostmi, tudi na družbenih omrežjih, na hokej privabiti čim več gledalcev. A to je, poudarja Butara, dolgotrajen proces. Na petkovi uvodni tekmi z Linzem se je po uradni statistiki pod Rožnikom zbralo 1030 navijačev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje