Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Čeprav je februarja dopolnil 38 let, Žiga Jeglič predstavlja veliko in pomembno okrepitev ljubljanske Olimpije pred naslednjo sezono. Izkušeni hokejski napadalec, ki je nase prvič zares opozoril v dresu večnih rivalov z Jesenic, se je v slovensko prestolnico preselil po 15 letih igranja v tujini.
V zmajevem gnezdu pospešeno sestavljajo igralsko križanko za prihajajočo sezono, v kateri si želijo narediti še korak višje v ligi ICE, potem ko so letos nastope v razširjenem avstrijskem prvenstvu končali v polfinalu in skupnem tretjem mestu.
V Tivoliju so v zadnjih dneh potrdili, da na Celovški 25 tudi prihodnjo zimo ostajata tuji moči, branilec T.J Brennan in napadalec Zach Boychuk, že predtem pa so predstavili tudi prvi okrepitvi za sezono 2026/27 – v Ljubljano se selita Jan Urbas in Žiga Jeglič.
Medtem ko se prvi po 20 letih v tujini vrača v svoj matični klub, bo za Jegliča, s katerim sta bila zadnjih šest let soigralca v nemškem prvoligašu Bremerhavnu, to prvo udejstvovanje v zelenem dresu.
Kemija na ledu in ob njem
“Z vodstvom Olimpije smo se pogovarjali že celotno letošnjo sezono, malo tudi že po koncu lanske. Pogovarjali smo se, ali je opcija ali ne. Skozi celotno sezono smo se slišali, interes je bil prisoten na obeh straneh. Obema z Janom se je hitro zdelo, da bo šlo skozi. Zelo sva vesela, da je šlo,” je razlagal nekdanji slovenski reprezentant in priznal, da je bilo lažje, ker sta se za vrnitev v domovino odločila oba hkrati.
“Že nekaj časa sva imela načrt, da bova skupaj odšla iz Bremerhavna. Toliko sva stara, predvsem pa tudi zaradi družin sva vedela, da se je treba počasi vrniti domov. Želela sva si iti skupaj zaradi kemije tako na ledu kot izven dvorane, saj smo družinsko zelo dobri prijatelji. Ta povezanost gre z roko v roki, pozna se potem tudi na ledu,” je dodal Jeglič, sicer oče dveh hčerk.
Kot družina in skupnost
Na severu Nemčije si je zadnjih šest let slačilnico delil še z enim Slovencem Miho Verličem, ki pa bo pri Fischtown Pinguins ostal vsaj še eno sezono. “Celotno slovo od navijačev je bilo zelo čustveno, zaključilo se je neko obdobje. Vsi trije smo skupaj igrali šest let, Jan in Miha celo osem. Bilo je emocionalno po toliko časa, je pa res, da je Miha malce mlajši od naju z Janom, tudi otroke ima malo mlajše. Zato je zanj super, da je ostal v Bremerhavnu. Je zelo dober igralec in vodja v ekipi. Ga bova novačila prihodnjo sezono za selitev k Olimpiji? Ves čas se pogovarjamo (smeh). Hokejski svet je tako majhen, da veš, kako je povsod, sploh pa v Sloveniji.”
Prav vtisov iz svojega zadnjega kluba pred selitvijo v Ljubljano se najraje spominja, pa čeprav se je po odhodu iz Slovenije po vrsti preizkusil še na Švedskem, Finskem, v Nemčiji, na Slovaškem, v Rusiji in na Češkem.
“Najlepše spomine imam na Bremerhaven, res je poseben klub. Deluje kot ena družina, majhno število igralcev se menja. Tam je zrasla moja družina, cela skupnost živi s tabo. Veliko sem se naučil, napredoval kot igralec. Je pa v nemški ligi podoben stil hokeja kot v ligi ICE, veliko je severnoameriških hokejistov in trenerjev. Liga ICE se dviga, je pa DEL na višji ravni zaradi večjih vložkov. Super izziv za naju z Janom,” je dejal otrok blejskega kluba.
Nihče ni nič rekel
Ime v hokejskem svetu si je sicer ustvaril na Jesenicah, torej pri večnih ljubljanskih tekmecih. “Z Janom sva videla, da gre Olimpija v pravo smer, da se ustvarja pozitiva okrog hokeja. Sploh v letošnji sezoni je bil narejen pomemben preboj. Najlepše je videti ljudi spet na hokeju. Ko sem odšel iz Slovenije v tujino, je šlo že navzdol, zdaj pa je obrnjeno. Rad imam slovenski hokej, in če na tekmah ni ljudi, lahko investiraš ogromno denarja, pa to ni prava zgodba. Medtem je stanje na Jesenicah zelo težka uganka, ni lepo videti, kaj se dogaja. Za slovenski hokej bi bilo dobro, da bi tudi tam naredili korak višje. Ne znam razložiti, kaj bi bilo treba narediti, zagotovo pa je treba nekaj,” je razlagal Jeglič, še preden so železarji v začetku tega tedna dobili novo vodstvo kluba na čelu s predsednikom Gregorjem Goričarjem, sicer svetovalcem generalnega direktorja podjetja Eles Aleksandra Mervarja.
Ko je zablestel v jeseniškem dresu, o zaključku kariere v Ljubljani ni razmišljal. “Ko si tako mlad, razmišljaš samo o prihodnosti. Kam boš šel in kje boš še napredoval. Na Švedskem mi je bilo všeč. Pri 21, 22 letih nisem razmišljal, kako bi se končalo. O rivalstvu z Jesenicami pa mi nihče od bližnjih ni čisto nihče ni nič rekel (smeh). Vsak razume trenutno situacijo v slovenskem hokeju, tako da prave debate sploh ni bilo (smeh),” je Jeglič dodal v smehu.
Kakovost in brez pritiska
Jeglič je, tako kot Urbas in Verlič, zadnje tekme za reprezentanco odigral na olimpijskih kvalifikacijah 2024, kljub temu pa ostaja med najbolj glasnimi navijači risov. Kako gleda na pomlajeno ekipo, ki je lani presenetljivo obstala med elito, maju pa jo čaka enak izziv – svetovno prvenstvo?
“Tisti lanski uspeh je bil res super, čeprav nepričakovan. Da je praktično novi generaciji uspelo obstati že v prvem poskusu … Nekako se čuti nova energija. SP so proti koncu vedno zelo težka, saj je glava polna. Na te igralce ni bilo pritiska, kakovost pa je. Zelo sem vesel, da je Sloveniji končno uspelo obstati med elito. Mladi niso imeli možnosti igrati doma, vmes je bilo obdobje, ko so morali po kakovosten hokej v tujino. Tudi trend se je malce spremenil, več mladih odhaja v tujino hitreje tudi v drugih državah. Hokejski svet je odprt. Ni pa recepta za uspeh, vsak mlad hokejist ima svojo zgodbo,” je prepričan dvakratni udeleženec olimpijskih iger.
Lahko smo ponosni, da je Slovenec
Za konec pa je spregovoril še o izjemni karieri nekdanjega reprezentančnega soigralca Anžeta Kopitarja, ki igra v zadnji končnici lige NHL pred zaključkom izjemne kariere. “Brez besed sem. Kar je njemu uspelo … Nasploh za hokejista, kaj šele za Slovenca. Res je legenda, 20 let v enem klubu v ligi NHL. Več kot 1500 tekem, kapetan, dva Stanleyjeva pokala. Ne znam opisat vsega tega, res sem zelo vesel zanj. Res smo lahko ponosni, da je Slovenec,” je zaključil Jeglič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!