Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Hokejisti Olimpije bodo z današnjo domačo tekmo proti Linzu začeli tretjo sezono v ligi ICE, odkar so se vrnili v najmočnejše tekmovanje v regiji. Moštvo je po lanski sezoni, ko se zmaji niso uvrstili v končnico, doživelo veliko sprememb. Zdaj pa v Tivoliju veliko upov polagajo na ameriškega napadalca Trevorja Goocha.
29-letni Američan Trevor Gooch je le nekaj dni potem, ko je v spomladanskem času postal prvak danske lige z Aalborg Pirates, sprejel ponudbo iz Ljubljane in postal član slovenskih prvakov. Pri Olimpiji pred novo sezono nanj resno računajo, da bo kot eden izmed petih tujih hokejistov tisti jeziček na tehtnici, ki bo zmajem pomagal do uvrstitve v končnico. Nekaj, kar je zelenim lani spodletelo.
“Za nami je dolgo obdobje … Osebno ne maram pripravljalnega dela pred sezono. V Severni Ameriki običajno odigramo le dve ali tri prijateljske tekme, nato pa se začnejo prave tekme. To nekako ohranja navdušenje pred začetkom. Tukaj je to drugače, na koncu je malo težje z motivacijo. V nekaterih drugih ekipah sem videl kar nekaj poškodb, zaradi katerih bodo hokejisti odsotni po dva ali tri mesece. Po nepotrebnih tekmah … Moj moto je, da se skušam izogniti vsem tem težavam, zato v pripravljalnih tekmah niti nisem igral povsem stoodstotno. Zdaj se začenja zares, začeli bomo seštevati točke. Moramo še malce pritisniti in stopnjevati ritem. Imamo res zelo dobro ekipo, ki rada igra s ploščkom. Komaj čakam, da se vse začne, sploh v petek dopoldne pa bo tega vznemirjenja še več,” je o trenutnem počutju in stanju dejal Američan, ki je v preteklosti poleg domačih ZDA igral še v Italiji, na Madžarskem in Danskem.
Za rokav smo ga pocukali po sredini novinarski konferenci, z veseljem pa se je razgovoril tudi o zasebnem življenju. Pri Olimpiji bo nosil dres s številko 77.
O izzivu, ki ga predstavlja Ljubljana:
Igral sem v treh različnih ligah, nova pa mi je v dodaten zagon. Če se vračaš na ista mesta, ni veliko drugače. Tako pa nov izziv. Igrali bomo v nekaj dvoranah, ki jih že poznam iz alpske lige. Veselim se srečanja z našimi in tujimi navijači. Ob vsaki menjavi kluba je vse skupaj kot prazen list papirja, bomo videli, kako bo šlo.
O tem, zakaj je izbral slovensko prestolnico in Olimpijo:
Vedno rad izberem mesto, kjer rad živim. Podobno je tudi v drugih poklicih – verjetno ne bi izbrali službe, če v tistem kraju ne bi želeli živeti. Tako se sam odločam v zadnjih letih. Nisem veliko razmišljal. Ljubljana je veliko mesto s čudovitim središčem. Slišal sem se z nekaterimi fanti, ki so že igrali tu. Tudi morje je blizu. Konec dneva je hokej hokej, mesta pa so si zelo različna. Tukaj smo že skoraj 50 dni, zelo mi je všeč.
O tem, ali se je imel čas ’igrati turista’:
Na vse proste dneve sva s punco, ki je ljubiteljica pohodništva, že obiskala Bled, Bohinj, Piran, Portorož … Glavne stvari sva videla. Skušava izkoristiti proste dni, da ne razmišljam o hokeju in ledu. Včasih smo v dvorani tudi sedem dni, zato so prosti še toliko bolj pomembni. Da si zbistriš misli.
O tem, da je ekipa mešanica mladih in starih, sam pa pri 29 letih spada med starejše:
Veteran sem, čeprav nisem sploh veliko star (smeh). Super je, da lahko učiš mlajše stvari, detajle, ki sem se jih sam učil pred leti od starejših. Iskreno, o tem nisem veliko razmišljal. V ekipi smo si zelo blizu, zato ni bilo potrebe po tem. O tej razliki morda razmišljaš le deset sekund, nato pa greš igrat.
O tem, koliko je s soigralci že spoznal skrite kotičke Ljubljane:
Kar nekaj časa preživimo skupaj s soigralci. Kar težko se je uskladiti, saj imajo soigralci zasebno drugačne načrte. A ko smo skupaj, se zabavamo. Upam, da bo tako tudi na ledu. Da bomo uživali na ledu in tudi v čim več zmagah.
O tem, če je od prej poznal kakšnega soigralca:
Ne, vsi so novi. Z Willom Cullenom sva se nekajkrat slišala, saj je on iz New Yorka, jaz pa iz New Jerseyja. En mesec pred prihodom, da sva se spoznala. Lani sem na Danskem igral proti Lukašu Horaku, a se nisva osebno spoznala.
O tem, da se kemija gradi tako na ledu kot zraven njega:
Ja, oboje je pomembno. Kot celota smo si zelo blizu, nimamo različnih skupinic znotraj moštva. To je lahko ključno. Nisem veliko razmišljal o tej delitvi na mlade in stare. Sam bi se dal nekam na sredino, upam no … (smeh)
O tem, kaj pričakuje od sebe:
Želim si biti pomemben gradnik v napadu. Seveda si želim zmagovati. Sem kar dober ob igri z igralcem več, upam, da bom lahko pripomogel k temu. Ne skušam si naložiti preveč pritiska, želim si predvsem uživati. Seveda bom tudi jaz kdaj nezadovoljen, a to je vsak. Pomembno je ustvarjati priložnost za gol, potem pa gre plošček kdaj v mrežo, kdaj pa ne. Vratarji so plačani za svoje delo prav tako kot mi. Včasih imajo pač boljši dan.
O tem, kaj je njegova najboljša odlika:
Uf, to je težko reči. Upam, da igram zanimiv stil hokeja. Rad pomagam pri vsem, včasih se počutim kot švicarski nož. Upam, da me radi navijači radi spremljajo. Lahko dosežem lep gol, pa kakšna podaja… Tudi o tem nisem razmišljal.
O tem, ali mu vloga pomočnika kapetana pomeni breme:
O tem ne razmišljam. To je le črka na dresu. Vsi fantje govorijo v garderobi. Pomembno je, da smo povezava med trenerjem in ostalimi hokejisti. Da je komunikacija obojestranska. Imamo pet ali šest starejših igralcev, ki spadamo v krog vodij. Kaj je delovalo v preteklosti, kaj ne. Delimo si izkušnje. Ko gremo na led, nočemo razmišljati kot o službi, ampak želimo uživati.
O tem, ali so s soigralci govorili o lanski sezoni:
Ne, mislim, da so jo izbrisali in pozabili nanjo. Zato moramo dobro startati v sezono, saj bomo tako dobili veliko samozavesti.
O tem, ali so slovenski igralci pojasnili tujim pomen derbija z Jesenicami:
Igral sem na nekaj derbijih v Evropi, vem, kako pomembni so. Vsekakor so poudarjali to.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!