In spet je tu. Hrvaška nogometna evforija namreč. Ob včerajšnjem napredovanjem "vatrenih" v izločilne boje svetovnega prvenstva in ugodnem žrebu, ki našim južnim sosedom zdaj na pot postavlja japonsko oviro, na Hrvaškem že obujajo spomine na leto 2018, ko so varovanci Zlatka Dalića igrali v finalu svetovnega prvenstva. A čeprav je takratni junak Luka Modrić tudi tokrat srce reprezentance, imajo Hrvati novega nogometnega nacionalnega junaka.
V Katarju imajo radi blišč velikih imen, zato so navadno največji svetovni zvezdniki tisti, ki po koncu tekme prejmejo sponzorsko trofejo za najboljšega posameznika tekme svetovnega prvenstva. Da je ta sponzor proizvajalec alkoholnih pijač, ki jih na stadionu – razen za super VIP goste – ne točijo, je tako ali tako posebna ironija. Kakorkoli, na včerajšnjem dvoboju Belgije in Hrvaške, ki se je končal z izidom 0:0, je bil uradno za igralca obračuna proglašen Luka Modrić.
A vsi tisti, ki nas ne zanimajo predvsem imena, ampak dejanske predstave na terenu, se strinjamo, da je bil simbol včerajšnjega uspeha naših južnih sosedov Joško Gvardiol. Branilec nemškega Leipziga tako ali tako igra sijajen, zares sijajen turnir. Hrvaška je na njem doslej prejela zgolj en zadetek, Gvardiol pa navdušuje predvsem s svojo zrelostjo in pravočasnimi odločitvami za poteze v obrambi, s katerimi je postal praktično neprebojen zid na tem turnirju.
Hrvaška ima obrambnega Modrića
Na ta način je včeraj izpred nosa v zaključku srečanja vzel zadetek Romeluju Lukakuju, še nekajkrat pa se je izkazal s sijajnimi intervencijami, zaradi katerih ga danes hrvaški mediji opevajo kot nacionalnega heroja.
V anketi hrvaškega Indexa je kar 92 % bralcev portala ocenilo, da je bil igralec tekme Joško Gvardiol in ne Luka Modrić.
“Nekatere stvari so zapisane v zvezdah, ena od njih pa je bila ta, da bo Joško Gvardiol postal zlati deček hrvaškega nogometa,” se vsega 20-letnemu branilcu klanjajo pri Večernjem listu. “Čistokrvna dominacija in brez pretiravanja lahko zaključimo, da imamo obrambnega Modrića,” so bili poetski pri Sportskih novostih. “Morda so se že izpele vse pohvale na njegov račun, a naj so se. Joško si jih zasluži. Res ima vse, je popoln paket. Če on ne postane najboljši branilec na svetu, ne vem, kdo bo,” je zapisal naš kolega s hrvaškega Sportkluba Vedran Babić.
Ni dvoma, da bo rušil rekorde
Ne samo, da je Gvardiol obrambni zid, gre tudi za branilca, ki je spreten z žogo in je tako tudi suveren začetnik kreacije napadov svoje ekipe, kar je nenazadnje dokazal tudi včeraj proti Belgiji. Res se zdi, da je vsega 20-letnik prototip popolnega sodobnega branilca in nič čudnega, da ga je poleti londonski Chelsea lovil s stomilijonskim prestopom, kar bi pomenilo najdražji prestop obrambnega igralca v zgodovini nogometa.
A če so Londončani lovili mladega Hrvata, so na koncu za 80 milijonov ujeli Francoza Wesleyja Fofano, ki pa je zaradi poškodbe kolena v tej sezoni odigral sila malo tekem. Fofana je bil sicer Chelseajev načrt B in je bil aktiviran šele takrat, ko je nogometni stroj Red Bulla, ki obvladuje Gvardiolin Leipzig, ocenil, da je 100 milijonov za hrvaškega nogometnega dragulja celo premalo.
20 let, neizmeren potencial, predvsem pa že zavidanja vredna zrelost za igranje na največjih nogometnih odrih, vse to se ob nori inflaciji nogometnih cen sešteva do zneska, ki bo očitno ob prestopu Gvardiola iz Leipziga presegel stomilijonsko znamko. Če temu dodamo še izstopajoče predstave na svetovnem prvenstvu, ki standardno dvigujejo ceno nogometašu, potem se zares zdi, da so imeli rdeči biki še kako prav, ko so poleti suvereno odbijali ponudbe z ameriškimi dolarji okrepljenega Chelseaja.
Res se je težko znebiti občutka, da bo nogometni produkt zdaj že slovite Dinamove akademije v (bližnji) prihodnosti ne samo najdražji, ampak tudi najboljši branilec na svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!