Kaj vse je moral Lionel Messi prestati v dresu Argentine, preden je prilezel na vrh?
Lionel Messi je pot v reprezentančnem dresu začel dobro. Leta 2005 je nase prvič opozoril na mladinskem svetovnem prvenstvu na Nizozemskem, kjer je Argentino popeljal do naslova. S šestimi goli je bil najboljši strelec tekmovanja in se med strelce vpisal na vseh štirih tekmah v izločilnih delih. V finalu celo dvakrat. Tri leta pozneje je bil z Argentino v Pekingu leta 2008 tudi olimpijski prvak, a to so tekmovanja, ki v debatah o najboljših na svetu nimajo velikega pomena.
Tam, kjer šteje, na največjih tekmovanjih članske kategorije, z Argentino v nasprotju s tem, kar mu je vseskozi uspevalo z Barcelono, ni blestel. Nizal je razočaranje za razočaranjem in vse bolj čutil breme, ki mu ga je nalagal kultni argentinski dres s številko 10. Bilo je celo tako hudo, da ga je dobršen del domače javnosti začel sovražiti.
“Moj šestletni sin me sprašuje, zakaj me v Argentini pljuvajo? Zakaj za reprezentanco sploh še igram? Zakaj še hodim tja? Čez vse to moram. To je očitno moja usoda, ampak jaz si želim biti tam,” je pred leti govoril po novem v nizu razočaranj, ki ga je doletelo v dresu Argentine.
Po četrtem izgubljenem finalu na velikih tekmovanj se je leta 2017 za kratek čas celo upokojil, a si potem premislil, vztrajal še naprej in v zadnjem letu in pol, z zmago na južnoameriškem pokalu in svetovnem prvenstvu, naposled uspel. A pred tem je prehodil trnovo pot, polno razočaranj in bolečine. Kaj vse je doživel?
Svetovno prvenstvo 2006:
Na članskem svetovnem prvenstvu je prvič nastopil v Nemčiji leta 2006, ko je zaigral na tekmi skupinskega dela proti Jugoslaviji ob zmagi s 6:1 in z 18 leti postal najmlajši argentinski debitant na mundialih. Po vsega 12 minutah igre je postal tudi najmlajši strelec in asistent. V predtekmovanju je zaigral še na eni tekmi in tudi v osmini finala, medtem ko ob porazu z Nemčijo po enajstmetrovkah v četrtfinalu ni stopil na igrišče. Argentinska javnost je selektorju Joseju Pekermanu po izpadu najbolj zamerila prav to.
Južnoameriški pokal 2007:
Leta 2007 je Messi pri Barceloni že močno opozarjal nase, zato je na prvenstvo v Venezueli prišel kot standarden član začetne enajsterice Argentincev. V skupinskem delu je enkrat asistiral, zadel pa na prvih dveh tekmah izločilnega dela.
V velikem finalu je bil na igrišču od prve do zadnje minute, za Argentino pa se je končalo katastrofalno. S porazom proti večni tekmici Brazilije z 0:3. To je bila prva finalna zaušnica, ki jo je v argentinskem dresu prejel. Po koncu turnirja je bil izbran v enajsterico prvenstva.
Svetovno prvenstvo 2010:
V Južnoafriško republiko je prišel kot najboljši nogometaš na svetu, dvakratni dobitnik zlate žoge. Tokrat je svojo prvo pravo reprezentančno lovoriko lovil v kaosu, ki ga je v reprezentanci ustvaril legendarni Diego Maradona. Ta je imel tudi nekaj nevsakdanjih idej. Messija je iz napada tako prestavil na sredino igrišča, zato ne čudi, da v petih nastopih ni zadel niti enkrat. Izkazal se je z asistenco pri zmagi v osmini finala nad Mehiko. V četrtfinalu so Argentinci doživeli hud poraz, Nemci so jih razbili s 4:0.
Južnoameriški pokal 2011:
Leto po razočaranju na svojem drugem mundialu je Messi, takrat je imel v vitrinah že tri zlate žoge, kot najboljši na svetu v dresu Barcelone z Argentino prišel na svoj drugi južnoameriški pokal. Argentina ga je gostila pred domačimi navijači.
V štirih nastopih gola ni zadel, je pa zbral tri asistence. Eno v četrtfinalni tekmi proti Urugvaju, ki se je po rednem delu in podaljških končala z rezultatom 1:1. Zmage in napredovanja so se po enajstmetrovkah veselili Urugvajci, Messi je svojo zadel. Odločilen strel je zgrešil Carlos Tevez.
Svetovno prvenstvo 2014:
“Če želi postati najboljši vseh časov, enostavno mora postavi svetovni prvak,” so o Messiju govorili pred svetovnim prvenstvom v Braziliji, kamor je prišel kot ponosni lastnik štirih zlatih žog in po novem tudi argentinski kapetan. V predtekmovanju je dosegel štiri gole, izločilne dele pa začel z asistenco za zmago nad Švico. V napetem polfinalu in napredovanju po enajstmetrovkah proti Nizozemski je svojo zadel.
V velikem finalu je bila Argentina blizu naslova. Po hudi napaki nemške obrambe je bil v prvem polčasu Gonzalo Higuain sam pred nasprotnikovim vratarjem, a streljal mimo vrat. Lepo priložnost je v drugem polčasu zapravil tudi Messi, še lepšo pa v podaljških Rodrigo Palacio. Potem je finale odločil nemški rezervist Mario Götze.
Messi je imel v zadnjih sekundah na voljo prosti strel, a žogo poslal visoko prek nemških vrat. “Ne, ne, ne …” so se ob tem drli komentatorji, medtem ko se je argentinski virtuoz držal za glavo. “Tako blizu izpolnitve sanj sem bil,” je s solzami v očeh po tekmi povedal Messi, ki je bil izbran za najboljšega posameznika turnirja, a se je po tem spodrsljaju prvič resneje znašel na udaru vse glasnejših kritikov. Predvsem iz Argentine.
“Messi je prevarant!”, “V Barceloni se trudi, v Argentini pa sprehaja po igrišču!”, “Nikoli ne bo kot Diego!” in podobni so bili očitki, ki jih je moral v naslednjih mesecih poslušati na svoj račun.
Južnoameriški pokal 2015:
Prvenstvo v Čilu je ponudilo novo priložnost za naslov, na katerega je Argentina takrat čakala 22 let. Ob remiju z 2:2 na uvodni tekmi proti Paragvaju je zadel, potem pa ga ni bilo več med strelci. V ponovitvi uvodne tekme, a tokrat v polfinalu, se je pri visoki zmagi s 6:1 nad Paragvajem izkazal s tremi asistencami.
Potem pa finale, v katerem gledalci po 90 in tudi 120 minutah igre golov niso videli. Sledile so enajstmetrovke. Messi je svojo zadel, medtem ko sta Higuain in Ever Banega zgrešila. Naslova se je veselil Čile.
Južnoameriški pokal 2016:
Le leto po razočaranju v Čilu je Messija čakal nov, tretji finale v treh letih in četrti v dresu Argentine nasploh, prve lovorike pa še kar ni dobil. Južnoameriško prvenstvo se je tokrat prvič preselilo v Severno Ameriko, v ZDA, Lionel pa je na njem blestel.
Že v uvodnem nastopu ob zmagi nad Panamo s 5:0 je zabil “hat-trick”, s sijajnimi predstavami pa je nadaljeval tudi v izločilnih delih. V četrtfinalu je pri zmagi s 4:1 nad Venezuelo ob golu vpisal dve asistenci, z identičnim izkupičkom pa zaključil tudi polfinale proti ZDA, ki ga je Argentina dobila s 4:0. V finalu spet Čile, spet 0:0 po 120 minutah in še drugič v nizu enajstmetrovke. Tokrat je bil prav Messi tragični junak Argentine, svoj strel z bele točke je zgrešil.
“Poskušal sem, se trudil, naredil sem, kar sem lahko. Boli me bolj kot kadarkoli, a to očitno ni zame. Izgubil sem četrti finale,” je po novem bridkem razočaranju razlagal in šokiral s prezgodnjo reprezentančno upokojitvijo. Le nekaj dni pred tem je dopolnil komaj 29 let.
Svetovno prvenstvo 2018:
Na srečo številnih navijačev in nogometa nasploh je odločitev o tem, da za Argentino ne bo več igral, kmalu preklical. “Resno sem mislil, ko sem rekel, da ne bom več igral, ampak zdaj sem si premislil. Vesel sem, da sem nazaj,” je povedal, preden se je s soigralci podal v lov na svetovno prvenstvo 2018.
Pod vodstvom Jorgeja Sampaolija je bila takratna Argentina daleč od te, ki smo jo gledali letos, in tudi precej slabša od tiste, ki je leta 2014 prišla do finala. V Rusijo se je komajda uvrstila, pred zadnjo kvalifikacijsko tekmo ji je namreč grozilo, da bo šele drugič v zgodovini ostala brez mundiala. V zadnji tekmi je gostovala pri Ekvadorju, kjer predtem ni zmagala 16 let, in potrebovala zmago. Da bi bilo vse skupaj še težje, je Ekvador že po minuti igre zabil. Toda potem se je “prikazal” Messi, zabil “hat-trick” in Argentino popeljal na mundial.
V Rusiji je bilo podobno. Najprej remi z Islandijo z 1:1, potem poraz proti Hrvaški z 0:3 in Argentini je bila na robu izpada. Spet se je rešila, v glavni vlogi pa je bil vnovič njen kapetan. Ob spektakularnem Messijevem golu je Nigerijo na odločilni tekmi predtekmovanja premagala z 2:1. V osmini finala je naletela na poznejšo svetovno prvakinjo Francijo, proti kateri ni šlo. Kljub dvema asistencama Messija je Argentina izgubila s 3:4 in se spet razočarana vrnila domov.
Južnoameriški pokal 2019:
Messiju je že počasi zmanjkovalo časa, star je bil 31 let in na južnoameriškem pokalu v Braziliji skušal izkoristiti eno od zadnjih priložnosti za sploh prvo lovoriko v reprezentančnem dresu.
“Vseh pet zlatih žog bi zamenjal za to, da bi z Argentino enkrat osvojil naslov,” je povedal v enem od intervjujem pred prvenstvom, ki ga je končal z novim razočaranjem in na neslaven način. V polfinalu je Argentina izgubila proti Braziliji z 0:2, v tekmi za bron pa s starim znancem Čilom zmagala z 2:1, a že po 37 minutah ostala brez svojega kapetana. Messi je namreč izgubil živce in prejel rdeč karton. Še pred tem je asistiral za gol. Na tistem prvenstvu je ob asistenci zadel le enkrat, mrežo Paragvaja je zatresel v predtekmovanju.
Konec kalvarije, ki je trajala 14 let
“Ko igra za Barcelono, je najboljši na svetu. V trenutku, ko obleče argentinski dres, pa je povprečen,” je skupni imenovalec očitkov, ki so na njegov račun leteli iz ust neusmiljenih kritikov, med katere se je zvrstil celo njegov nogometni boter Maradona. “Enostavno ni prava osebnost, nima karizme, da bi postal vodja,” so bile besede, ki mu jih je namenil.
V Argentini so v teh časih ponekod celo zažigali Messijeve drese in trgali njegove plakate, a se ni dal. “Želim nekaj osvojiti in potem mirno končati nogometno pot. Vseeno mi je, kaj si mislijo drugi,” jim je ob neki priložnosti odgovoril.
Leta 2021 je od besed prešel k dejanjem. Na južnoameriškem pokalu v Braziliji je Argentino popeljal do prvega naslova celinskega prvaka po dolgih 24 letih čakanja. S štirimi goli je bil najboljši strelec, s petimi asistencami pa najboljši asistent tekmovanja. Bil je seveda tudi MVP.
V Katarju je šel v zadnjih tednih še dlje. Argentini je prinesel prvi naslov svetovnega prvaka po letu 1986 in bil brez konkurence prvo ime turnirja. Končal ga je s sedmimi goli, tremi asistencami in novo nagrado za najboljšega igralca turnirja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!