V očeh naroda so svetovni prvaki že zdaj (FOTO)

foto: Guliverimage

Takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu tretje četrtfinalne tekme letošnjega SP med Marokom in Portugalsko (1:0) so ulice Casablance, Rabata, Marakeša, ostalih maroških mest in več evropskih krajev, kamor so se izselili Maročani, preplavili glasni navijači, odeti v rdečo. Danes se bo na severu Afrike bolj malo spalo. Kdo so junaki afriškega presenečenja in zakaj jim pripisujemo levje rjovenje?

Ne le da gre za največji nogometni uspeh v zgodovini te države, vsekakor smo priča enemu izmed največjih podvigov afriškega športa na splošno.

Varovanci 47-letnega selektorja Walida Regraguija so postali sploh prva zasedba s črne celine, ki se bo borila za finale največjega športnega dogodka na planetu, pri čemer sploh ne nosijo krone kontinentalnih prvakov. Lani so v Kamerunu na Afriškem pokalu narodov sicer kot prvouvrščeni napredovali iz skupinskega dela, izločili Malavi, potem pa v četrtfinalu po podaljšku klonili proti Egiptu. Zanimivo, Maroko nikoli ni bil afriški prvak, leta 2004 so “atlaški levi” postali podprvaki, ko so jih tedaj v finalu porazili organizatorji turnirja, Tunizijci.

Ključen avgust

Krivulja ekipe, ki je v Katar prišla kot tihi favorit za napredovanje iz težke skupine F, se je navzgor začela obračat spomladi. Aprila so pri vrhu nogometne zveze začeli razmišljati o tem, da izkušenemu Vahidu Halihodžiću pokažejo vrata. Vodilnim je šlo v nos predvsem to, da francosko-bosanski strokovnjak na zbore ni več klical člana Chelseaja Hakima Ziyecha in Bayernovega branilca Noussairja Mazraouija.

Šestič del velikega praznika

Maroko bil je do leta 1956 ena izmed številnih francoskih kolonij v Afriki. Nogometna reprezentanca je na velikem tekmovanju tako prvič nastopila šele leta 1970 v Mehiki. Turnir elitnih svetovnih reprezentanc so nato dosegli še v letih 1986, 1994, 1998, 2018 in 2022. Največji uspeh pred letošnjo izvedbo mundiala so dosegli v Mehiki leta 1986, ko so po prvem mestu v skupinskem delu nato v osmini finala nesrečno izpadli proti Zahodni Nemčiji. Gol jim je v 88. minuti zabil Lothar Matthäus.

Ko so Maročani konec junija v Cincinnatiju izgubili prijateljsko srečanje z ZDA (0:3), je to sodu izbilo dno, zveza je že začela iskati zamenjavo, Halihodžić je ob klasični floskuli “razšli smo se prijateljsko” preteklost (uradno) postal 11. avgusta, pa čeprav je s svojimi varovanci tik pred tem uspel dobiti obe kvalifikacijski tekmi (JAR in Liberija) za nastop na Afriškem pokalu narodov 2023.

Od takrat dalje ima severnoafriška zasedba na svojem računu pet zmag in tri remije, pri čemer lahko tistih 0:0 s Španijo v osmini finala SP mirno poknjižimo kot zmago.

Referenca? Liga prvakov

Regragui je očitno v slačilnici vzpostavil izjemno vzdušje ter fantom vcepil zmagovalno mentaliteto. Sam je bil kot nogometaš v sivem povprečju, igral za nekatere francoske drugoligaše, nekaj časa pri Racingu iz Santanderja, kot trener pa že zelo hitro pokazal vodstvene sposobnosti in se lani z Wydadom iz Casablance razveselil naslova afriških klubskih prvakov (CAF Liga prvakov). To je bila seveda več kot odlična referenca za nastop selektorske funkcije.

Hakimi na tleh v objemu vratarja Bonouja;
foto: Guliverimage

Največji zvezdnik moštva je Achraf Hakimi, branilec pariškega PSG-ja, ki mu je vrednost z izvrstnimi preteklimi nastopi narasla vse do 60 milijonov evrov.

V dvoštevilskem faktorju milijonov, sodeč po spletni strani Transfermarkt, je še sedmerica potnikov v Katar, ki si kruh služijo v naslednjih evropskih kolektivih: Bayern (Mazraoui), West Ham (Nayef Aguerd), Chelsea (Ziyech), Sevilla (Bono in Youssef En-Nesyri), Fiorentina (Sofyan Amrabat) in pa QPR (Ilias Chair).

Vzdevek

Berberski lev ali Atlaški lev je podvrsta leva (Panthera leo leo), ki je v Severni Afriki od Maroka do Egipta živela vse do 60. letih prejšnjega stoletja, potem pa izumrla zavoljo lova na levjo kožo in glave za okras zidov v vilah petičnežev.

Če bo Maročanom uspelo priti v finale, bo povedal naslednji teden, a nekaj mora biti jasno: maroška odprava v Katar je svoj primarni cilj že dosegla. Opozorili so nase in dokazali, da se bo morda v bližnji prihodnosti tudi afriški nogomet – s primernim taktičnim pristopom – lahko razveselil najbolj laskavega pokala v svetu športa. Morda že prihodnjo nedeljo.