Nogometno svetovno prvenstvo je, kot je to seveda že običaj, izluščilo nekaj novih vročih imen, ki so vse pogosteje zapisana v beležke klubskih oglednikov. Med vratarji izstopa Dominik Livaković, med vzhajajoče zvezde se je izstrelil Jude Bellingham, medtem ko Portugalec Joao Felix sebi in klubu s predstavami ni storil nikakršne usluge. Kateri nogometaši so najbolje in kateri najslabše izkoristili mundial v Katarju?
Že čez nekaj tednov, natančneje 1. januarja 2023, se v večini držav po svetu odpre nogometna tržnica. Takrat bomo najverjetneje priča še povečani januarski aktivnosti klubov. Svetovno prvenstvo sploh prvič namreč poteka v zimskem času, tako so imeli klubi v ligah, kjer so običajno v tem obdobju v polnem tekmovalnem pogonu, na voljo dodaten čas za analize kadrov in identifikacijo okrepitev.
Mundial je največji oder na katerem lahko zaigra nogometaš in kot tak močno vpliva tudi na kadrovanje. Rojevajo se novi junaki, ki se morajo skoraj otepati ponudb. Takšna sta vsaj dva nova zvezdnika hrvaške nogometne reprezentance. “Vroča roba” so tudi Maročani. Roke si pred novim velikim zaslužkom manejo v taboru Benfice in PSV-ja iz Eindhovna. Spet drugi so s prikazanim prej odvrnil morebitnega snubca in tako nakopali dodatne skrbi tudi svojemu delodajalcu. Poglejmo deset nogometašev, ki so najbolj izstopali. Po dobrem in slabem.
Najbolj pozitivna presenečenja svetovnega prvenstva
Dominik Livaković (Hrvaška, Dinamo Zagreb)
27-letni hrvaški reprezentant je brez dvoma trenutno najbolj iskan nogometaš, ki si kruh služi z gibanjem med dvema vratnicama. Z izjemnimi obrambami je postal glavni junak preboja Hrvaške v polfinale. Blestel je tako v igri kot pri branjenju enajstmetrovk. Proti Japonski je “snel” kar tri od štirih poizkusov nasprotnika, nato proti Brazilij ubranil še strel Rodryga, ki je nemudoma tehtnico prevesil na stran naših južnih sosedov. Transfermarkt trenutno njegovo vrednost ocenjuje na 8,5 milijona evrov, a medtem, ko v vrsti stojijo nekateri največji evropski klubu, vključno z Bayernom in Manchester Unitedom, si lahko Zagrebčani obetajo precej večji zaslužek. Še minulo poletje naj bi bil na voljo za pet do deset milijonov, številni klubi se tako lahko tolčejo po glavi za zamujeno priložnostjo.
Joško Gvardiol (Hrvaška, Leipzig)
Naslednji zvezdnik in nosilec hrvaške reprezentance je brez dvoma Joško Gvardiol. Kljub komaj 20 letom na najvišjem nivoju in pod največjim pritiskom izžareva neverjetno mirnost in izkušenost. V ključnih trenutkih je sposoben posredovanj, ki rešujejo ekipo. Kot denimo v zadnjem krogu skupinskega dela, ko je v izdihljajih tekme proti Belgiji blokiral strel Romeluja Lukakuja. Zlobni jeziki bodo dejali, da mu je s tem le preprečil novo “bravurozno” zapravljeno priložnost. V Leipzigu so se že minulo poletje zavedali, da bodo hrvaškega osrednjega branilca težko zadržali dlje kot do konca sezone 2022/23. Njegova tržna vrednost je trenutno na 60 milijonov evrov, a ne bodite presenečeni, če se odškodnina približa celo številki 100.000.000. Lahko postane najdražji branilec v zgodovini? Trenutno rekord drži Harry Maguire, rdeči vragi so Leicestru leta 2019 odšteli 87 milijonov evrov.
Azzedine Ounahi (Maroko, Angers)
Težko je v tako kompaktnem moštvu, ki ga krasi načelo “vsi za enega, eden za vse”, izpostavljati posameznike. A vendarle, vratar Bono, branlec Achraf Hakimi in celotna vezna vrsta Sofyan Amrabat, Selim Amallah in Azzedine Ounahi, ki deluje kot neprebojen blok pred zadnjo vrsto, so katalizator največje zgodbe letošnjega svetovnega prvenstva. Pet odigranih tekem, zgolj en prejeti zadetek, še ta je bil plod nesrečnega odboja in avtogola Nayefa Aguerda. Najmlajši med naštetimi je Ounahi, neumorni 22-letni osrednji vezist Angersa, kjer si garderobo deli s slovenskim reprezentantom Miho Blažičem. V Katarju ga krasi izjemna disciplina in uspešnost v duelih. Po Transfermarktu znaša njegova vrednost zgolj 3,5 milijona evrov. The Athletic poroča, da zanj zanimanje kažejo klubi iz Anglije, Španije in Nemčije.
Jude Bellingham (Anglija, BVB)
Talent Juda Bellinghama je bil nesporen že pred mundialom, a ga je komaj 19-letni Anglež v Katarju le še potrdil. Po bleščeči sezoni z Borussio Dortmund je ta osrednji vezist postal standarden tudi v dresu treh levov. Gre za vsestranskega nogometaša, ki se odlično vključuje tudi v napad. Nemci ga bodo izjemno težko zadržali, si pa lahko obetajo vnovičen ogromen zaslužek. Trenutna vrednost je ocenjena na 100 milijonov evrov, a naj bi Borussia za predčasen razdor pogodbe pričakovala celo 150 milijonov. Zanj se borijo praktično vsi največji evropski klubi, najbolj zagret pa naj bi bil trenutno Liverpool.
Enzo Fernandez (Argentina, Benfica)
Argentina je po slabem začetku svetovnega prvenstva v sredini igrišča iskala stabilnost in jo našla v komaj 21-letnemu vezistu Benfice. Prvi dve tekmi skupinskega dela je začel na klopi, ko je v 57. minuti tekme proti Mehiki vstopil v igro, je Argentina oživela. Razbremenil je predvsem Alexisa Mac Alisterja in Rodriga de Paula, ki sta lahko stopila višje, igra je z njim pred zadnjo linijo pridobila prepotrebno hitrost prenašanja žoge. Postal je glavni “vodonoša” in je morda resda manj opazen, a ključen za delovanje sistema. Portugalci so letos poleti River Platu odšteli 12 milijonov evrov, zdaj je ocenjen že na 35 milijonov, verjetna odškodnina pa bi lahko bila tudi dvakrat tolikšna. Benfica si mane roke tudi po zaslugi Goncala Ramosa, mladega napadalca, ki je prevzel mesto Cristianu Ronaldu in v osmini finala proti Švici dosegel hat-trick.
Cody Gakpo (Nizozemska, PSV Eindhoven)
Naslednje veliko ime, ki je bilo sicer na očeh velikih klubov že pred prvenstvom, v Katarju pa s predstavami zanimanje le-teh prestavilo v višjo prestavo, je Cody Gakpo. Ta 23-letni vsestranski napadalec PSV-ja si je na mundialu več ali manj zagotovil selitev v enega od bogatejših klubov stare celine. Po Sofascore najbolje ocenjeni član oranžne zasedbe je bil tudi njen najboljši strelec. Po en gol je dosegel na vseh treh tekmah skupinskega dela. Gre za modernega napadalca, ki lahko igra na več položajih, kljub kar 189 centimetrom pa premore tudi zavidljivo tehnično znanje. Ocenjen je na 45 milijonov evrov, a če je poleti, objektivno ali ne, slabši Antony iz Ajaxa v United prestopil za 100 milijonov, se zna tej številki približati tudi Gakpo. Med najbolj zagretimi naj bi bili prav rdeči vragi, ki po odhodu Ronalda mrzlično iščejo novo moč v napadu.
Razočaranja svetovnega prvenstva
Cristiano Ronaldo (Portugalska, brez kluba)
Ko govorimo o nogometaših, ki so si na prvenstvu naredili slabo reklamo, ne moremo mimo Cristiana Ronalda. Legendarni napadalec, ki bo šel v zgodovino kot eden največjih, je imel za leto 2022 zgolj en cilj: osvojitev svetovnega naslova s portugalsko reprezentanco. To je praktično edina lovorika, ki mu še manjka v vitrinah, a je tja ne bo dodal. Pri 37 letih je skoraj zagotovo že odigral zadnji mundial, zapuščal ga je v solzah. Po slabših predstavah v skupinskem delu ga je selektor Fernando Santos kontroverzno posadil na klop. Preživlja najslabše obdobje v karieri, potem ko je že predtem izpadel tudi iz postave Manchester Uniteda, kjer se je naposled sprl in razdrl pogodbo. Želi si v klub, ki cilja na osvojitev lige prvakov, a mu velikani eden za drugim zapirajo vrata. Trenutno ni znano, kje bo nadaljeval kariero.
Darwin Núñez (Urugvaj, Liverpool)
Morda od vseh desetih nogometašev, ki smo jih našteli, tudi z najmanj skrbmi glede klubske prihodnosti. Uredil si jo je že poleti, ko je za kar 80 milijonov evrov prestopil iz Benfice v Liverpool. V Katarju je bil po Sofascore daleč najslabši Urugvajec. Prav sebi lahko pripiše velik del zaslug, da so se dvakratni svetovni prvaki poslovili že po skupinskem delu. Ostal je brez gola, imel slab odstotek podaj, vse velike priložnosti so ostale neizkoriščene, neuspešen je bil tudi v preigravanjih. Portugalci so lahko zadovoljni, da so ga prodali pred mundialom, Liverpool pa ga bo poskušal vrniti v formo, ki ga je poleti tudi pripeljala na Otok.
Joao Felix (Portugalska, Atletico Madrid)
Nekdaj eden največjih evropskih nogometnih talentov danes šteje 23 let. Pred tremi leti je Atletico zanj odštel vrtoglavih 127 milijonov evrov. Komu? Benfici, ki se redno pojavlja na strani zaslužkarjev v tokratnem pregledu. Danes je njegova vrednost zdrsnila že na 50 milijonov evrov. V zaprtem sistemu Diega Simeoneja se ta ustvarjalni napadalec nikakor ne znajde. Tudi na mundialu ni navduševal oziroma je igral po sistemu toplo-hladno. Daleč najboljšo predstavo je pokazal proti Švici (8,0 po Sofascore), ko je Portugalska zabila kar pol ducata golov. Proti Urugvaju (6,6) in predvsem na ključni tekmi proti Maroku (6,1) pa je bil večinoma neviden. Atletico pričakuje, da si bo povrnil velik del vložka, a je to glede na njegove igre v zadnjem obdobju prej račun brez krčmarja. Interes kažejo PSG, United in Arsenal.
Romelu Lukaku (Belgija, Inter)
Morda malce nehvaležno, da se je znašel med največjimi razočaranji, saj se je v Katar odpravil s poškodbo stegenske mišice in odigral zgolj 54 minut igre. Prvo tekmo je izpustil, proti Maroku vstopil v 81. minuti, na odločilni tekmi proti Hrvaški ob polčasu. Proti slednji so Belgijci potrebovali zmago, ki jo je imel na pladnju prav napadalec Interja. Zapravljal je nemogoče, pričakovanih zadetkov (xG) je imel kar 1,73, a ostal brez gola. Z zgodovinsko slabo predstavo pa si je prislužil omembo med najslabšimi posamezniki. Bil je tudi z naskokom najslabše ocenjeni Belgijec na prvenstvu. Chelsea je zanj leta 2021 odštel kar 113 milijonov evrov, a je v Londonu še drugič povsem razočaral in zdaj s statusom posojenega nogometaša že drugo leto nastopa za Inter, medtem ko njegova vrednost drsi navzdol. Trenutno je pri 55 milijonih evrov, a se zdi, da se Chelsea trenutno, če bi ga želel prodati, tej številki ne bi niti približal.