Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kolumna o Cristianu Ronaldu, njegovem povsem spodletelem zadnjem poskusu, da pride do najpomembnejše nogometne lovorike, in o tem, kaj so nam Portugalčevi nastopi v Katarju sporočili. Malo pa seveda tudi o Lionelu Messiju.
Za Cristianom Ronaldom je katastrofalno leto. Nogometaš, ki je bil skorajda polni zadnji dve desetletji med najboljšimi strelci na svetu, včasih v vrhu med driblerji, kdaj pa tudi med asistenti, je za Manchester United v tej sezoni dosegel dva gola. Enega v angleški Premier ligi v mrežo Evertona. Preostala dva proti Šerifu iz Tiraspola v Ligi Europa, v kateri je debitiral s 37 leti.
Z igrami ni prepričal, zato je izgubil mesto v začetni enajsterici Erika ten Haga in kmalu tudi živce. To je dal vedeti z odmevnim intervjujem, s katerim je pljunil v svojo skledo in po njem ostal brez spoštovanja otoških navijačev, pa tudi brez pogodbe.
Na svetovno prvenstvo je prišel motiviran, kot že dolgo ni bil. Kritikom je želel dokazati, da je še vedno človek za velike stvari. Na prvi tekmi proti Gani mu je ena takšna tudi uspela. Postal je prvi nogometaš, ki je zadel na petih mundialih, čeprav z igro še zdaleč ni navdušil.
Začel je slabo, potem so šle stvari navzdol. Na drugi tekmi je v ospredje stopil z malce bizarnim prizadevanjem, da bi gol Bruna Fernandesa v mreži Urugvaja pripisali njemu. Na tretji, proti Južni Koreji, ga je selektor še pred koncem povlekel z igrišča in ga razjezil. Jezen je bil tudi Fernando Santos in svojega kapetana pred naslednjim izpitom posadil na klop.
Po koncu četrte tekme, osmine finala proti Švici, so tisti, ki so že pred tem trdili, da je Portugalska z Ronaldom slabša, zadovoljno prikimavali samim sebi. Goncalo Ramos, ki ga je zamenjal, je ob debiju na svetovnih prvenstvih navdušil s tremi goli, prispeval pa tudi asistenco za četrtega. Ronaldo je v igro vstopil v zaključku tekme. Prav veliko v tem času ni naredil. Portugalska je zmagala s 6:1.
Pričakovano je CR7 na klopi začel tudi četrtfinale proti Maroku in ob zaostanku z 0:1 na igrišče prišel v 51. minuti. Do konca tekme je izid ostal nespremenjen, z naskokom najboljši strelec v zgodovini Portugalske pa se je v približno 50 minutah igre žoge dotaknil le desetkrat. Enkrat je streljal v nasprotnikov gol in bil povsem nemočen. Prvenstvo je končal kot eden najslabših od vseh nogometašev, ki so zaigrali na njem. Za njim je katastrofalen turnir.
Resda je petkratni dobitnik zlate žoge, petkratni evropski klubski prvak in avtor številnih rekordov, a na najpomembnejšem nogometnem tekmovanju takrat, ko je šlo zares, ni naredil ničesar. V osmih nastopih v izločilnih delih ni zadel in niti enkrat asistiral. Naslova svetovnega prvaka, ki bi ga za vedno vpisal med nesmrtne, nikoli ne bo dobil.
Ronaldova bolečina je še večja zaradi tega, ker njegov največji tekmec v Katarju medtem blesti. Dve leti mlajši Lionel Messi, ki je že skoraj 20 let med najboljšimi strelci, asistenti in driblerji na svetu hkrati, je eden najboljših, verjetno pa kar najboljši posameznik prvenstva. Zabil je štiri gole, vsi štirje so bili odločilni, prispeval dve asistenci in poskrbel za nekaj najlepših potez turnirja. Trikrat je bil izbran za igralca tekme in vsakič, ko je prejel nagrado, najprej povedal, da bi lahko na njegovem mestu stal prav vsak od njegovih soigralcev.
Ti mu, tako kot selektor Lionel Scaloni in še številni drugi, slepo sledijo, medtem ko sam daje vtis, da je zanje pripravljen umreti in si z nasprotnikom tudi skočiti v lase. Messi, ki smo ga videli na tekmi z Nizozemsko, je nekaj novega. Človek v službi ekipe, ki je na misiji življenja. Kot Goran Dragić v slovenski košarkarski reprezentanci leta 2017.
Argentinec je lani na podoben način, brez Andresa Inieste in Xavija Hernandeza, postal južnoameriški prvak in končno prišel do prve velike reprezentančne lovorike. Zdaj lahko osvoji še najpomembnejšo in v nadaljevanju sezone s PSG postane še petič evropski prvak, s tem pa vloži resno kandidaturo za osmo zlato žogo.
Ronaldo, odkar ob njem ne igrata Luka Modrić in Karim Benzema, ni več ponovil prejšnjih podvigov in zdaj ostal brez vsega. Mundiala, Lige prvakov in kluba, predvsem pa se morda bolj kot kadarkoli izkazal kot velik egoist.
To je nenazadnje potrdil tudi po koncu včerajšnje tekme, ko kot kapetan ni tolažil soigralcev in ni pozdravil številnih portugalskih navijačev, ki so prišli v Katar. Še manj je Maroku čestital ob zgodovinski zmagi za afriški nogomet.
Ne, po zadnjem sodnikovem žvižgu je odbrzel z igrišča in se zjokal. Nogometaš, ki misli samo nase. Katar ga je v tem pogledu razgalil do konca. Škoda, saj je velikan. Nedvomno eden največjih, ki so kdaj igrali nogomet.
Cristiano Ronaldo in Lionel Messi v Katarju:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje