Sinoči se je v Madridu končala še zadnja tritedenska dirka letošnje sezone. Ni se končala po slovenskih željah, saj Primož Roglič ni še četrtič postal zmagovalec Vuelte. Ob dejstvu, da sta pred njim končala le moštvena kolega Sepp Kuss in Jonas Vingegaard, pa je Zasavec verjetno vsaj deloma zadovoljen z razpletom španske pentlje. Pa je res?
Jumbo Visma je z včerajšnjo potrditvijo skupne zmage Seppa Kussa na dirki po Španiji uspešno zaokrožila trilogijo in po Primožu Rogliču na Giru ter Jonasu Vingegaardu na Touru postala prva ekipa v kolesarski zgodovini, ki je v isti sezoni slavila na vseh treh tritedenskih dirkah. Še več, na Vuelti so bili tako premočni za konkurenco, da so omenjeni trije zasedli vsa mesta na zmagovalnem odru.
A prav omenjena premoč je bila tista, zaradi katere so se v nizozemskem moštvu v zadnjem tednu španske pentlje znašli v zagati. Uspešen pobeg Seppa Kussa že v šesti etapi, po kateri je smuknil v rdečo majico, in velike težave glavnega tekmeca Remca Evenepoela v 13. etapi s ciljem na Tourmaletu, sta poskrbela, da so se ’čebele’ znašle v edinstvenem položaju.
Ob ne dovolj močnih Juanu Ayusu, Enricu Masu in Mikelu Landi so se lahko v vrstah črno-rumenih praktično sami odločili, kdo bo zmagal na letošnji Vuelti. Ker je imel Kuss pred obema kapetanoma, katerima je v preteklih letih pomagal do številnih zmag, lepo prednost v skupnem seštevku, so pri Jumbo Vismi na zadnji prosti dan poudarjali, da napadov na vodilnega ne bo in da bo majico vodilnega Dancu ali Slovencu prepustil zgolj in samo, če sam ne bo mogel slediti tempu konkurentov iz drugih ekip.
A gentelmanski dogovor je padel v vodo že naslednji dan, ko je v 16. etapi s ciljem na Bejes skočil Jonas Vingegaard in močno zarezal v Američanovo prednost. Skupaj z zvestim pomočnikom je ciljno črto prečkal Roglič, ki pa je svojo akcijo izvedel naslednji dan na mitskem Angliruju. Takrat se je prvak Toura odpeljal z Zasavcem, Kuss pa je bil prepuščen samemu sebi in zgolj Landi se lahko zahvali, da je v skupnem seštevku ohranil osem sekund prednosti.
Poteze Jumbo Visme so naletele na ogromno kritik in neodobravanja pri kolesarskih poznavalcih, predvsem pa pri navijačih, ki Nizozemcem niso bili pripravljeni odpustiti kršenja nepisanega pravila, da moštvenega kolega, ki je v skupnem vodstvu, pač ne napadaš, pa četudi gre le za superpomočnika. Pogrom je bil tako velik, da so imeli pri najboljši ekipi zadnjih let krizni sestanek, na katerem so se odločili, da bo Kuss zmagal na Vuelti. S tem sta se bolj ali manj uspešno sprijaznila tudi oba zvezdnika ter z izjavami, kako sta vesela zanj, uspešno prikrila lastno razočaranje.
Kaj točno se je skrivalo za objemi in nasmeški Vingegaarda in Rogliča in kaj točno sta si mislila ob slavju moštvenega kolega – vendarle sta rojena zmagovalca, ki ju druga in tretja mesta ne zanimajo –, ne bomo izvedeli nikoli. Dejstvo pa je, da razplet Vuelte pušča grenak priokus najbolj prevladujoči sezoni v kolesarstvu. Odnosi na relaciji Kuss-Roglič in Kuss-Vingegaard verjetno niso vprašljivi, saj se Američan sam najbolj zaveda, da bi brez njunega popuščanja zelo težko v Madrid pripeljal v rdečem. Bolj težko pa je opisati razpoloženje na zvezi Roglič-Vingegaard, odnos, ki verjetno nikoli več ne bo takšen, kot je bil.
Ob besedah glavnega šefa ekipe Richarda Pluggeja, da je sokapetanstvo dobrodošlo v sodobnem kolesarstvu, se lahko vprašamo, kako bosta Roglič in Vingegaard delovala ob naslednjem? Če bo do njega, glede na ponudbe konkurence za Slovenca, sploh prišlo …
Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!