Medtem ko se kolesarki svet čudi novemu izjemnemu začetku sezone Slovencev, predvsem Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, pa to za Martina Hvastijo ni presenečenje. "To le dokazuje, da imamo še vedno dva najboljša kolesarja na svetu," pravi športni direktor Kolesarske zveze Slovenije.

Zadnji spust lahko prevozi miže, a to ni glavni cilj pomladi

Kolesarstvo

16. Mar 2023 0

Kolesarstvo

16. Mar 2023 0

Na svetovno prvenstvo brez Primoža Rogliča?

Kolesarstvo

15. Mar 2023 1

Kolesarstvo

15. Mar 2023 1

Za ponovitev lanskega slavja mora najprej ugnati Pogačarja

Kolesarstvo

14. Mar 2023 0

Kolesarstvo

14. Mar 2023 0

Še preden se kolesarka karavana jutri ob 10.10 poda na 294 kilometrov dolgo traso prvega spomenika sezone od Milana do Sanrema, se na hitro spomnimo, kaj je v prejšnjem tednu uspelo Tadeju Pogačarju (nastopil bo tudi jutri) in Primožu Rogliču (na kolesu bo znova v ponedeljek, ko bo začel enotedensko dirko po Kataloniji).

S prepričljivima skupnima zmagama na dirki od Pariza do Nice oziroma na preizkušnji od Tirenskega do Jadranskega morja sta le zamenjala vlogi iz prejšnje sezone in znova poskrbela za navdušenje kolesarskih navdušencev na sončni strani Alp. “Še vedno sta najboljša. Rezultata sta enaka kot lani tak čas, ampak potem na Touru slika ni bila taka. A zame osebno sta Roglič in Pogačar še vedno dva najboljša,” pravi športni direktor Kolesarske zveze Slovenije Martin Hvastija.

Če je od Pogačarja, ki je letos dobil vse tri dirke, na katerih je nastopil (skupno je sicer že pri devetih zmagah), to pričakoval, pa ga je bolj presenetil Roglič. Ta je le pol leta po operaciji rame, zaradi katere je na kolesu izgubil vsaj dva meseca treninga, v boju za Neptunov trizob pokoril konkurenco.

“To, da se je sploh pojavil na startu v Italiji praktično iz bolniške postelje, kamor je prišel z neobritimi nogami, kar mu je kdo zameril (smeh, op. p.), kaže, da je prišel tja nenačrtovano. Zmagati v takšni situaciji in na tak način pomeni, da je še vedno dominator. Zelo sem vesel zanj, obenem pa je potrdil tisto, kar ves čas govorim: da lahko še vedno zmaga tudi na Tour de France. Samo situacija mora biti ustrezna,” dodaja Hvastija.

Selektor slovenske reprezentance do 23 let je kljub temu prepričan, da je dirka po Italiji, na kateri bo od 6. do 28. maja lovil rožnato majico, za kolesarja Jumbo Visme prava odločitev: “Verjamem, da ga niso prisilili v nastop na Tirreno-Adriatico, ampak se je sam odločil. Očitno ga je bolečina minila, rama je v redu, po videzu je deloval v formi … Proga dirke po Italiji mu je pisana na kožo. Veliko kronometra, ki ga na Touru ni. Gorski kronometer na Višarje bo že zaradi bližine meje atraktiven. Giro bi moral dobiti že leta 2019, pa se je zapletel v čudne spore z Nibalijem in pozabil na Carapaza. Upam, da to letos bolje izpelje (smeh, op. p.).”

Čeprav je jasno, da bo prva tritedenska dirka v sezoni glavni cilj Zasavca, pa tudi sam ni zanikal možnosti, da nato nastopi tudi na francoski pentlji. “Znotraj profesionalnih ekip, kot je Jumbo Visma, so vloge in hierarhije jasno strukturirane. Zato je zanj težko govoriti o Touru. Njegov primarni cilj je Giro. Če bo tam tako, kot je treba in ga bo osvojil, bo verjetno imel na razpolago možnost, da gre tudi v Francijo. O tem se bodo pogovarjali po tem. Jasno pa je, da ima glede tega težave znotraj ekipe. Dvakrat mu ni uspelo, v moštvu so igrali na drugo karto. Ker so bili lani uspešni, jim tega ne moremo zameriti. Nas, ki navijamo za Primoža, pa to še vedno malce boli,” o neuspešnem lovu na čislano rumeno majico pravi Hvastija.

Vrhunec forme šele prihaja

Za Tadeja Pogačarja, ki bo jutri eden glavnih favoritov za slavje na obali Ligurskega morja v Sanremu, pa je strokovni komentator na nacionalni televiziji prepričan, da še ni pokazal vsega.

“Tadej za razliko od lanske sezone še ni bil na višinskih pripravah. S tem se je izognil dirki po ZAE, ki jo njegova ekipa mora zmagati. Program je zastavil drugače, odločil se je za Pariz-Nico. Ima še nekaj neizstreljenih nabojev. Višinske priprave hrani za dirko po Franciji, Flandrija pa je njegov ultimativni cilj. Že lani je bil zelo blizu ob prvem nastopu, kar je fenomenalno. Simon Špilak je bil v podobni situaciji, ko je prvič vozil to dirko. Ujeli so ga praktično v ciljni ravnini in je bil osmi. A on sploh ni vedel, kam gre (smeh, op. p.). Tega ni potem nikoli več ponovil, pa je bil fantastičen kolesar. Pogačar pa ve, kaj ga čaka. Opažam, da van Aert, van der Poel in Alaphilippe niso v vrhunski formi. Do Flandrije se to lahko še spremeni, a že na Milano-Sanremo je Tadej glede na fizično stanje resen kandidat za zmago,” se lova na flandrijski spomenik, ki bo na sporedu 2. aprila, dotakne Hvastija.

Kakšne možnosti pa ima najboljši kolesar na svetu, da že jutri osvoji četrti spomenik (Liege-Bastogne-Liege 2021, Lombardija 2021 in 2022) v karieri?

“Sprinterjev se težko znebiš, če je še veter v prsi, je res zahtevno. Klančki so smešno lahki, a so hitrosti velike. Zato je težko narediti razliko. Mislim, da je Nibaliju 2018 uspelo narediti solo akcijo, ko je pobegnil za 50 metrov. Nato pa je stvar situacije, ko se dirka v nekaj metrih odloči. Lani je uspelo Mateju. Zaradi vratolomnega spusta pa tudi zato, ker je bil za njim Pogačar. Ali je bilo to namerno ali ne, on je bil tisti, ki je naredil to luknjo,” še pravi nekdanji vrhunski kolesar.

Za največjo vrlino šampiona s Klanca pri Komendi pa izpostavlja mentalno moč. “Pogačar, če ga daš novembra iz postelje … ali pa oktobra na Lombardiji, je za dve klasi boljši od Jonasa (Vingegaarda, lanskega prvaka Toura, op. p.). A Danec se zna oziroma ga znajo pripraviti. Ne vem, kdo. Ekipa, tašča, žena … na ključno dirko in takrat je pač dober. Zanj sicer sklepamo, da težko dirka, ko je obremenjen z rezultatom oziroma ko ga postavijo na mesto vodilnega. Takrat ima določene težave. Letos je glede tega storil lep korak naprej.”

Hvastija se je ob robu pogovora odzval na informacije, da naj trasa svetovnega prvenstva v Glasgowu (5.-13. avgust) ne bi ustrezala Primožu Rogliču, zaradi česar naj Kisovčan ne bi potoval na Škotsko. “Na prvenstvu se bodo delile kvote za olimpijske igre 2024. Prvih 25 držav na kronometru dobi pravico enega tekmovalca, prvih deset pa dva. To bi moralo zanimati oba, tako Tadeja kot Primoža.”