Brez Visme ne bi bilo Pogačarjeve vožnje kariere

Atraktiven na cesti, nič bolj zadržan pa tudi pred novinarskimi mikrofoni. Ob vstopu v zadnji teden dirke po Franciji je Tadej Pogačar na novinarski konferenci govoril o številnih zanimivih temah. Med drugim je pohvalil včerajšnje dirkanje Visme in se dotaknil navijaškega incidenta, ko ga je v 14. etapi navijač obmetaval s čipsom.

Tadej Pogačar v velikem slogu koraka oziroma kolesari proti svoji tretji skupni zmagi na dirki po Franciji. Ponedeljkov dan premora pa je tradicionalno namenil tudi druženju z novinarji. In povedal veliko, zelo veliko.

“Odmor nam je prav prišel, malce smo se s fanti peljali naokoli, ne povejte mojemu nutricionistu, ampak pojedel sem enega najboljših ‘brownijev’ v življenju,” se je na začetku pošalil dobro razpoloženi Pogačar, nato pa kljub napornemu ritmu etap pol ure zelo izčrpno odgovarjal na novinarska vprašanja in se dotaknil številnih zanimivih tem.

Na enem mestu smo zbrali vse poudarke Pogačarjevega razmišljanja, ko je slovenski šampion govoril o izjemnem včerajšnjem spopadu v Pirenejih, pokomentiral je tudi možnosti, da se letos znajde na startu Vuelte, snel je ‘kapo’ pred včerajšnjim dirkanjem Visme, se dotaknil navijaških incidentov in razmišljal tudi o tem, ali se sploh še česa boji v zadnjem tednu.

O čem je na zadnji prosti dan letošnje dirke po Franciji govoril Tadej Pogačar?

O včerajšnji etapi v Pirenejih:

Včeraj smo po mojem mnenju videli enega najboljših vzponov v zgodovini. Tudi moje številke so bile kar malce ‘nore’, sploh v delu, ko sta šla naprej Jorgenson in Jonas. Takšnih številk še nisem dosegel v karieri. To je bil res velik dan, Jonas je prišel na dirko pripravljen, da se bori za zmago. Včeraj so pri Vismi končno pokazali ‘jajca’. Dober napad, klobuk dol, odlično so vozili. Vsi smo morali dati vse od sebe, zares nora etapa.

O napredku kolesarstva v zadnjih letih:

Kolesarstvo se razvija, ko sem prišel v ekipo pred šestimi leti, je bilo vse precej drugače. Zdaj, ko gledam nazaj, se mi zdi, pa nočem biti nespoštljiv, da je bilo vse skupaj kar nekako amatersko, tako zelo smo napredovali. Tehnologija, nutricionistika, treningi, višinske priprave … Visma, UAE, Trek, Quick Step, vse ekipe drug drugega potiskamo naprej v razvoju in zato smo včeraj videli to, kar smo videli. Vsi se osredotočamo na detajle, šteje vsak gram hrane, vsak vat moči v kolesih in gremo čedalje hitreje. Tako bo še naprej, sem res impresioniran nad tem razvojem.

Pred šestimi leti smo veliko govorili o ogljikovih hidratih, za zajtrk smo jedli riž, testenine in omlete. Zdaj jemo bolj normalne obroke, že to je neka sprememba, da ni treba zjutraj jesti testenin. Hrana je pripravljena vnaprej, točno vemo, kdaj jemo pred in po etapi. Ko se je Gorka pridružil ekipi, naš nutricionist, je bilo težko slediti njegovemu načrtu. Potreboval sem štiri leta, da sem se privadil, to je bila velika sprememba. Jasno, hitrejša so tudi kolesa, pnevmatike so se zelo spremenile, kolesa so še bolj aerodinamična, neverjetno, kako drugačna in hitrejša so kolesa danes, kot so bila, ko sem začenjal.

O Remcu Evenepoelu:

Ko sem ga gledal po televiziji, je izgledal kot šampion, ki se ne zmeni za nič okoli sebe. Gleda le na to, kako bo uspešen. Je rojen zmagovalec. Doslej skorajda še nisva dirkala, zdaj, ko sva skupaj na dirki po Franciji, pa moram poudariti, da ga zelo spoštujem. Ni nervozen, je zelo spoštljiv v skupini kolesarjev. Je res vrhunska ‘klasa’.

O tem, kdaj pričakuje še kakšen napad Visme:

Visma bo zagotovo izbrala eno gorsko etapo, ne verjamem, da dveh, tako petkove kot sobotne. Mi bomo dirkali po svoje in branili svojo prednost ter skušali preprečiti, da jim uspe nekaj ‘norega’. Imam odlično ekipo, prepričan sem, da bomo znali odgovarjati. Jonas je rekel, da se ne predaja in to je edino pravilno. Težek teden nas čaka in pričakujem ognjemete.

O tem, katere etape se v zadnjem tednu še posebej veseli:

V soboto je na sporedu skorajda moja domača etapa, na teh klancih res veliko treniram. To je etapa, ki se je zares veselim.

Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard — Foto: Profimedia

O tem, ali bo letos nastopil na Vuelti:

Recimo, da je 99 % možnosti, da letos ne bom na Vuelti. Naslednje leto pa je veliko večja možnost.

O tem, kako komentira navijaške incidente na dirki:

Včeraj sem povozil nekakšno koruzo, pa tudi nekaj, kar je izgledalo kot ‘drek’, le da je bilo malce trše. Možakar s čipsom pa je prekoračil mejo, zares neprijetna izkušnja. Razumel bi še, če bi navijal in bi bilo to po nesreči, ampak to je bilo namenoma, videl sem posnetke, kako je isto storil tudi Jonasu. Zelo neumno, ampak, kaj hočemo.

Dans le final de cette 14e étape du Tour de France, un idiot a balancé un paquet de chips sur le visage de Tadej Pogacar.🤨#TDF2024 pic.twitter.com/shrUjkYS7D

— Le Gruppetto (@LeGruppetto) July 13, 2024

O tem, kaj je letos drugače kot lani:

Lani sem bil poškodovan, pozno sem se začel pripravljati na dirko. Letos so bile priprave praktično popolne, užival sem na kolesu, razpored koledarja je bil odličen, sijajno se počutim na kolesu. Rastem kot kolesar.

O tem, ali se česa še boji v zadnjem tednu:

Mislim, da se ne bojim ničesar. Veselim se zadnjih šestih etap, zaključili bomo z lepim, težkim kronometrom. Jasno, želim si ostati zdrav, vse več kolesarjev ima težave s covidom. Tu so tudi navijači, ki se jim ne moremo izogniti. Covid je težava, zdaj nosimo maske na odru in za njim. Sem pa imel covid pred dirko, dva dni sem se počutil slabše, nič posebnega. Je pa res, da če imaš vročino, je morda bolje nehati.

O tem, kako je voziti z majico vodilnega:

Živim v filmu vodilnega, luksuz se je voziti s tako prednostjo. Šest dni je še do konca, cilj je še daleč, moram trpeti še naprej. Mislim pa, da lahko v Nici dosežemo naš cilj. Lahko sem zadovoljen s tremi etapnimi zmagami letos. Vsako leto sem dobil tri etape, lani dve, Če recimo letos dobim še eno, se to uravnoteži. Ampak v vsakem primeru, če pridemo tako do cilja, kot smo vodili doslej, bo dobro.

O primerjavah z Marcom Pantanijem:

Pantani je osvojil dvojček Giro-Tour, ko sem se jaz rodil. Žal nisem doživel tega, da ga gledam. V Italiji je on bog kolesarstva. Osebno pa mi takšne primerjave niso všeč, sploh ko je 30 let razlike v obdobjih.