Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Tadej Pogačar je nesporni kralj letošnje dirke po Italiji. Na veličasten način, pravzaprav v svojem slogu, je dobil nedeljsko kraljevsko etapo letošnjega Gira in prednost pred najbližjimi zasledovalci povišal na skoraj sedem minut. Če ne bo nepredvidenih okoliščin, bo v nedeljo v Rimu zasluženo in dokončno osvojil rožnato majico.
Še pred začetkom 107. dirke po Italiji je bilo jasno, da je en in edini favorit za končno slavje Tadej Pogačar. Toda tega, kar 25-letni kapetan UAE Emirates počne pri naših zahodnih sosedih, niso pričakovali niti najbolj goreči privrženci prvega kolesarja sveta. V drugem tednu je izgledalo, kot da je od torka do petke vozil rezervirano in konzervativno, da se je lahko v soboto in nedeljo zgodila prava eksplozija. Najprej na kronometru, kjer je proti najbližjim zasledovalcem ušel za skoraj novo minuto, nato pa še v nedeljo na kraljevi etapi, ko je v Livignu razliko do konkurence skoraj podvojil.
Zdi se, da za debitanta na Giru mejo predstavlja samo nebo. 6:41 prednosti pred Geraintom Thomasom je najvišja prednost po dveh tednih dirke po Italiji od leta 1954 naprej! 70 let torej ni bilo kolesarja, ki bi v prvih dveh tretjinah dirke na tak način ponižal konkurenco.
Priznal je, da je o etapni zmagi v Livignu razmišljal že decembra lani, ko so v ekipi začeli kovati načrt za letošnjo sezono. “Klanci so mi ustrezali, z ekipo smo preizkusili, če bo šlo. V ospredju je bila močna skupina ubežnikov, toda zadnjih 15 kilometrov sem dal vse od sebe. Vesel sem, da mi je uspelo zmagati tukaj, Livigno je eden mojih najljubših krajev,” je razlagal javnosti.
Kakšen bo končni izkupiček?
S štirimi etapnimi zmagami na krstnem nastopu na Giru je po številu dnevnih slavij že dohitel rojaka Primoža Rogliča, ki mu je to uspelo v treh izvedbah dirke po Italiji. Izenačil je dosežka Filipppa Ganne in Arnauda Demara, ki sta leta 2020 slavila štirikrat. Če odštejemo sprinterje, je toliko zmag na enem Giru nazadnje vpisal Damiano Cunego pred dvajsetimi leti – takrat je bil vladar sprintov sicer Alessandro Petacchi, ki je v sezonah 2004 in 2005 dobil po kar devet etap. Pogačar ima pred seboj še šest etap, od tega kar tri z oznako gorske.
Ko se je Pogačar dobrih 13 kilometrov do cilja pognal v lovu za etapno zmago, mu je iz skupine favoritov za kratek čas sledil zgolj Dani Martinez, a je kapetan Bore Hansgrohe hitro doumel, da ne bo prišel daleč.
“Vedeli smo, da bo napad prišel, saj so kolesarji UAE cel dan vozili na polno. Čestitke. Povsem so se izpraznili zgolj za enega moža,” je bil po etapi iskren Geraint Thomas, ki z Ineosom ni dobil niti najmanjše priložnosti, da bi Pogačarja vsaj za trenutek spravil pod pritisk. “Iskreno, nisem se počutil najbolje, zato tudi nisem bil najbolj samozavesten. Ko je Tadej napadel, sem zato samo sledil ostalim fantom, kar je kmalu postala igra mačke z mišjo. Lepo je bilo, da sem lahko v cilj prišel skupaj z Martinezom,” je izkušeni Valižan opisal nedeljsko dogajanje. Razlika med drugim in tretjim še vedno znaša 15 sekund v njegovo korist.
Konec je, mrtev sem
Kako premočan je bil slovenski as, je po etapi na Instagramu nazorno opisal Attila Valter. Madžar, član ekipe Visma-Lease a Bike, je bil član velike ubežne skupine, ko je Pogačar lovil enega za drugim. Za kratko je sledil Slovencu, nato pa se vdal v usodo. “I’m gone, I’m dead,” je zapisal na družbenem omrežju in s tem spomnil na Pogačarjev citat z lanske dirke po Franciji, ko je v 17. etapi s ciljem na Col de Loze doživel veliko krizo in se dokončno poslovil od rumene majice, nato pa z besedami “Konec je, mrtev sem” svoji ekipi sporočil svoje stanje. Tadej se je na Valterjev zapisal odzval z besedami “Nora legenda”.
Danes kolesarji na Giru uživajo v še drugem prostem dnevu, jutri pa jih čaka nova gorska etapa od Livigna prek Sante Marie do Val Gardene z novim ciljnim vzponom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!