Ni skrivnost, da je Primož Roglič lani jeseni po osmih letih zapustil ekipo Jumbo-Visme predvsem zaradi želje po zmagi na dirki po Franciji. Vlogo enega in edinega kapetana so mu ponudili pri Bori Hansgrohe, s katero bo od 29. junija do 21. julija napadal čislano rumeno majico. A naloga bo vse prej kot enostavna.
Tako Primož Roglič kot njegovo novo moštvo Bora Hansgrohe ob začetku nove sezone ne skrivata, kaj je glavni cilj leta 2024. Zmaga na prestižni dirki po Franciji, s katero bi 34-letni Zasavec dopolnil trilogijo grandtourov in v zbirko lovorik dodal še eno zadnjih, ki mu manjka. A zagotovo najbolj zaželeno.
Lov nanjo se je pravzaprav že začel, saj je v tej sezoni vse podrejeno Touru de France, ki se bo v Firencah začel 29. junija, v Nici (in ne Parizu) pa končal 21. julija. Roglič se bo na vrhunec leta pripravljal na dirkah od Pariza do Nice (3. – 10. marec), po Baskiji (1. – 6. april) in kriteriju po Dofineji (2. – 9. junij), izključen pa ni niti nastop na kakšni enodnevni klasiki (najbolj naglas se omenja spomenik Liege-Bastogne-Liege, ki bo 21. aprila).
Toda naloga trenutno tretjega kolesarja na lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) bo vse prej kot enostavna. Zakaj?
Sindrom nove ekipe
Prav zaradi lova na zadnji manjkajoči grandtour (na Vuelti je bil najboljši trikrat v letih 2019-2021, na Giru lani) je Primož Roglič zamenjal ekipo. Ja, pri Bori so mu res ponudili vlogo edinega kapetana, kar sta tudi z nastopi pred mediji potrdila dozdajšnja glavna zvezdnika nemške ekipe Jai Hindley in Aleksandr Vlasov, obetavni Cian Uijtdebroeks pa je tako ali tako odšel v obratni smeri.
Toda menjava okolja seveda zahteva določen čas privajanja. Čeprav je s seboj pripeljal trenerja Marca Lambertsa, ki skrbi, da se Roglič tudi pri Bori počuti čim bolj domače, predvsem z vidika treningov in prehrane pa ne bo veliko sprememb, so okrog slovenskega zvezdnika vendarle novi ljudje. Športni direktorji, mehaniki … Na vse se je treba privaditi. Da je za pot proti vrhu potreben čas, pa dobro ve prav Rogla, ki je z Jumbo-Vismo šele po nekaj letih sodelovanja dosegel vrhunec.
V zadnjih 50 letih je samo šest kolesarjev zmagalo na Touru v prvem letu z novo ekipo. To je uspelo Joopu Zoetemelku (1980), dvakrat Gregu LeMondu (1989, 1990), Bjarneju Riisu (1996), Pedru Delgadu (1998), Oscarju Pereiri (2006) in kot zadnjemu Albertu Contadorju (2007).
Da končaš prvi, moraš najprej končati
Za Rogliča bo letošnji nastop na Touru njegov šesti. Leta 2017, ko še ni vozil na skupno razvrstitev, je poskrbel za zgodovinsko prvo slovensko etapno zmago. Leto pozneje je v svojo zbirko dodal še drugo, skupno pa je tretje mesto izgubil šele zadnji na kronometru in končal je tik pod stopničkami. Leta 2019 se je posvetil Giru, leta 2020 pa je bil blizu končnega slavja, ko je 11 dni vozil v rumenem. Na tistem nepozabnem kronometru na La Planche des Belles Filles ga je predzadnji dan ’slekel’ Tadej Pogačar.
Naslednji dve izvedbi pa bi Zasavec najverjetneje najraje pozabil. Tako leta 2021 kot leta 2022 je v Francijo prišel kot eden od favoritov, a ni prišel do cilja v Parizu. Zaradi posledic padcev je odstopil po osmi oziroma 14. etapi. Lani je Tour po zmagi na Giru izpustil. Glavni cilj je torej, kot je tudi sam že dejal: najprej priti do cilja zadnje etape.
Premalo tekmovalnih dni?
Kot smo že omenili, se bo Roglič na Tour pripravljal na treh enotedenskih dirkah, skupno bo za njim, če ne bo dodal še kakšne enodnevne preizkušnje, na startu v Firencah zgolj 22 dni dirkanja. Številni kolesarski strokovnjaki poudarjajo, da bi to lahko bilo premalo.
Povprečje dni pred začetkom Toura se je od leta 1995, ko se je Vuelta iz spomladi preselila na septembrski termin, koledar pa je v grobem zelo podoben trenutnemu, pri zmagovalcih ustalilo pri številki 30.
Najmanj je sicer od takrat pred startom francoske pentlje od zmagovalcev vozil Tadej Pogačar (19), a je bilo leto 2020 močno zaznamovano s pandemijo koronavirusa. Štirikrat je po 21 dni pred Tourom vozil tudi Lance Armstrongu, a so bile Američanu zaradi največjega dopinškega škandala v kolesarstvu vse zmage odvzete. Na drugi strani skrajnosti je Vincenzo Nibali, ki je leta 2014 pred Tourom na kolesu opravil kar 45 tekmovalnih dni.
Zahtevna konkurenca
Ob potrditvi, da bodo na startni listi Toura 2024 poleg Rogliča tudi Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel, ne manjka mnenj, da bo šlo za eno najbolj razburljivih dirk v vsej zgodovini boja za rumeno majico.
Ob tem pa aktualnemu prvaku Gira na roko ne gre starostna razlika do tekmecev. S 34 leti je daleč najstarejši med četverico, saj je sedem leti starejši od nekdanjega moštvenega kolega in dvakratnega branilca naslova Vingegaarda ter devet od rojaka Pogačarja. Še nekaj mesecev več kot deset let pa je starejši od debitanta na Touru Evenepoela.
Roglič se tega dobro zaveda, pri čemer pa poudarja, da se ne počuti toliko ’starega’ tudi zato, ker se je s kolesarstvom začel ukvarjati veliko pozneje od tekmecev. Toda statistika vendarle ne govori v njegovo prid: starejši od njega je na Touru zmagal le Firmin Lambot, pa še to pred več kot stotimi leti (1922) v nekih drugih časih kolesarstva in športa.
Ni kaj, pred aktualnim olimpijskim prvakom v kronometru je izjemno težka naloga, a česa smo pri njem navajeni? Da ravno iz najtežjih situacij izide kot zmagovalec.