Edina prava poteza Aleksandra Čeferina

FOTO: Profimedia.

Pogled na odločitev Aleksandra Čeferina, ki je presenetil in sporočil, da leta 2027 ne bo kandidiral za nov, četrti mandat predsednika krovne evropske nogometne zveze Uefe.

Aleksander Čeferin je po četrtkovem rednem letnem kongresu v Parizu kljub pričakovani potrditvi sprememb Uefinega statuta, ki bi mu to omogočila, nepričakovano sporočil, da leta 2027 ne bo še četrtič kandidiral za predsednika najbogatejše športne organizacije na svetu.

Povedal je, da se je tako odločil že pred šestimi meseci. Če je temu res tako, potem je v časih, ko je tudi sam večkrat poudaril pomen enotnosti evropskega nogometa, vanj brez potrebe vnesel dodaten nemir.

Dobro, pustimo zdaj to, toda v vsakem primeru je njegova odločitev edina prava poteza in o čem drugem niti ne bi smel razmišljati.

Jasno je zakaj, o tem zdaj čivkajo že ptički na veji. Ko je leta 2016 prišel na čelo najmočnejše športne organizacije, je bila ena njegovih prvih in glavnih sprememb omejitev predsedniške vloge in vseh najpomembnejših funkcij v evropski nogometni hiši na tri mandate. Na največ 12 let.

Takrat je v več intervjujih nedvoumno dal vedeti, da v kvoto treh mandatov šteje tudi svojega prvega, ki je trajal manj kot dve leti in pol. Predsednik je namreč postal na izrednih volitvah ob predčasnem odhodu suspendiranega predhodnika Michela Platinija, ki je bil vpleten v največjo korupcijsko afero v zgodovini nogometa. Ta je leta 2015 odnesla tudi dolgoletnega predsednika Fife, Švicarja Seppa Blatterja.

Na čelo Uefe je Čeferin prišel kot anonimnež. Da je neobremenjen človek iz majhnega okolja, je bil ob sposobnosti njegov morda celo glavni adut ob največji slovenski zmagi v športni zgodovini, ki je pred leti ni pričakoval nihče.

Prišel je, da bi očistil nogomet in predvsem ugled njegovih vodij. Ta je bil v tistem trenutku na verjetno najnižji točki v zgodovini.

Z omejitvijo mandatov in še nekaj drugimi manj pomembnimi potezami, kot sta ti, da je podeljevanje medalj po finalih največjih tekmovanj obrnil na glavo (nogometaši po pokal z igrišča ne hodijo več na tribuno k predsedniku, ampak obratno) in je javno razkril svojo plačo, je Čeferin zunanji izgled Uefe močno izboljšal.

V naslednjih letih je s svojo administracijo vpeljal še nekaj novosti, s katerimi je evropski nogomet spremenil tudi od znotraj. Izkazale so se za dobre. Prijateljske tekme na reprezentančni ravni je zamenjal z ligo narodov in uvedel tretje evropsko tekmovanje, ki predvsem majhnim klubom prinaša precej denarja, konferenčno ligo. Obe sta se izkazali za zadetek v polno. V času porasta feminizma je zanj zagotovo plus tudi ta, da je močno izboljšal vlogo ženskega nogometa.

Brez večjih težav je preskočil največjo svetovno krizo človeštva v tem tisočletju, pandemijo leta 2020, in vrhunec slave na svojem položaju dočakal leto pozneje, ko je ekspresno hitro ustavil še najbolj kritično obdobje v zgodovini evropskega nogometa, poskus ustanovitve evropske superlige. Ob vsem tem je povečal Uefine letne prihodke, ki so rekordni.

Nalogo je nedvomno opravil uspešno, kar potrjujeta tudi čisti zmagi na volitvah leta 2019 in 2023, ko sploh ni imel protikandidata.

Toda v tem času so se nabirali tudi očitki, ki so v zadnjem obdobju postali vse glasnejši in na dan prihajali predvsem, odkar je v zadnjih mesecih postalo nejasno, ali bo Čeferin s predsedniško vlogo skušal nadaljevati tudi v četrti mandat.

Zmaga snovalcev superlige na sodišču EU, spodletel poskus vrnitve ruskih mladih selekcij na evropska tekmovanja, fiasko z organizacijo finala lige prvakov 2022, vse glasnejše kritike novega sistema elitnega evropskega klubskega nogometnega tekmovanja, ki prihaja z naslednjo sezono in bo še bolj favoriziral bogatejše, naraščojoče finančne težave največjih klubov …

Vse to in še kaj, zagotovo tudi vse bolj cinični Čeferinovi medijski nastopi, je poskrbelo, da je njegova javna podoba trenutno precej slabša, kot je bila.

Zato je zelo pomembno, da tokrat ni požrl besed izpred sedmih let. S tem bi si pljunil v obraz in precej drugače orisal obdobje, ki ga bo prebil v morda najpomembnejšem paru čevljev v športnem svetu, v katerih stoji že osmo leto.

Z lovljenjem novega mandata bi dal kritikom zelo močne argumente. Tako pa jih je razorožil. Če bo svojo obljubo seveda držal.

Ne pozabimo, da čez tri leta še vedno lahko kandidira, v preteklosti pa smo se že večkrat naučili, da se v najpomembnejših pisarnah, v katerih se pretakajo vpliv in denar, stvari spreminjajo čez noč …