V pričakovanju prve pripravljalne tekme in prihoda Luke Dončića se je selektor slovenske košarkarske reprezentance Aleksander Sekulić v nedeljskem Sportklubovem intervjuju razgovoril o aktualnih temah.
S prvo od treh pripravljalnih tekem pred olimpijskim kvalifikacijskim turnirjem bodo nocoj v Vilni pestro športno ponudbo vse bolj vročega poletja dopolnili še slovenski košarkarji. Kako dolgo bodo na sceni, bo odvisno od turnirja v Pireju. Selektor Aleksander Sekulić, ki pripravam poveljuje že dva tedna, upa, da se bodo razšli šele avgusta, po pariških olimpijski igrah. Želi se vrniti na tekmovanje pod mogočnimi petimi krogi.
Danes 46-letni ljubljanski trener je namreč izbrano vrsto vodil že pred tremi leti v Tokiu, nato pa še na EuroBasketu 2022 in svetovnem prvenstvu 2023. V vseh treh primerih se je igra vrtela okrog Luke Dončića, zato je razumljivo, da se je Dallasov zvezdnik večkrat prikradel v intervju. Pa čeprav se s Sekulićem ta teden še nista srečala.
Jeseni bodo minila štiri leta od selektorskega ustoličenja. Sledilo mu je tudi klubsko napredovanje. V kolikšni meri ste v tem obdobju osebnostno zrasli, se spremenili?
V reprezentanci delujem že od leta 2006. Človek raste z uspehi in neuspehi. Nisem trener, ki bi si ime ustvaril kot košarkar. Delujem pa v trenerskih vodah že skoraj četrt stoletja. Reprezentančna pot me je, poleg klubske, vsekakor službeno zelo zaznamovala. In spremenila. Prav gotovo tudi po oktobru 2020, ko sem prevzel vodenje izbrane vrste. Zame je to čast in privilegij. Vem, da sem še v večji meri na očeh javnosti.
Javnost, strokovna in laična, je tudi kritična. Se vas kritike dotaknejo?
Tudi jaz spremljam tekme slovenske nogometne reprezentance. O slednji imam mnenje. A to mnenje ni relevantno, ker pač nisem poznavalec nogometa. Vprašanje, kdo izreka kritiko, je zame ključno tudi v košarki. Imam krog ljudi, do katerih gojim veliko spoštovanje. Njihovo mnenje zame šteje. Tudi na ta način se učim in, če se navežem na prvi odgovor, rastem. Vsi trenerji delamo napake, od najbolj uspešnih navzdol. Brez napak je le tisti, ki ne dela. Moje vodilo je predvsem ohranjanje mirne glave. Ko zmagujemo, ko izgubljamo, ko nas kujejo v zvezde, ko nas kritizirajo.
S tem so povezana tudi pričakovanja. Nesporno dejstvo je, da so ta vselej, ko je v reprezentanci Luka Dončić, na najvišji ravni. Poraja pa se vprašanje realnosti pričakovanj. Četrtfinalni izpad na EuroBasketu 2022 lahko objektivno ocenimo za neuspeh in veliko zapravljeno priložnost, kolajna na lanskoletne svetovnem prvenstvu pa je bila verjetno nerealna.
Če želiš biti uspešen in se spogledovati z vrhom, moraš včasih gojiti tudi nerealna pričakovanja. Pa pri tem nimam v mislih le slovenske javnosti, temveč tudi košarkarje in strokovni štab. Najvišji cilji so pač motivacija. Pri Dončiću teh težav res ni. Luka, ki je po nizu izjemnih košarkarjev in nato Goranu Dragiću, ki je reprezentanco skorajda lastnoročno popeljal na vrh Evrope, nesporni vladar, s svojo miselnostjo vpliva na vse nas. Postavlja nas v območja, ki bi bila brez njega za nas nedosegljiva.
Slovenija z Dončićem in brez njega?
Luka Dončić je z igralsko raznolikostjo, inteligenco, raznovrstnostjo in tehničnim znanjem eden najboljših košarkarjev na svetu, zame celo najboljši. Ko ga imaš v ekipi, seveda skušaš igro prilagoditi tako, da izkoristiš njegov potencial. Vseeno pa v tem prilagajanju ne smeš zapostaviti ostalih košarkarjev. Košarka je ekipni šport. To zelo dobro razume tudi Luka. Ena od njegovih odlik je prav sodelovanje. Soigralce dela boljše. Še več, morda celo boljše, kot pa realno so. In to je tudi razlog za visoka pričakovanja, včasih, kot sva dejala, tudi nerealna pričakovanja.
Ko govorite o soigralcih, ne moremo mimo odmevne in v tujini zlorabljene izjave Klemna Prepeliča, ki je februarja izpostavil prav kvalifikacijski prispevek širše palete košarkarjev.
Res je, morda kdo ni dobro razumel njegove izjave. Sporočilo je bilo jasno in se z njim v celoti strinjam. Če številni košarkarji v kvalifikacijah ne bi opravljali svojega dela, Dončića ne bi videli v dresu slovenske izbrane vrste, saj se ta ne bi pojavljala na velikih tekmovanjih. Razpoložljivosti teh fantov ne bi smeli sprejemati za samoumevno. Luka Dončić polni dvorane, a na račun tega ne smemo zapostavljati drugih.
Dvom ostaja. Kdaj ga tokrat pričakujete v reprezentanci?
Luka vedno poudarja, kaj mu pomeni igranje za Slovenijo. Vedno se odzove, če se le lahko. Tudi letos nisem dobil nobenega negativnega signala, pa čeprav je za njim izjemno zahtevna sezona.
Sledijo olimpijske kvalifikacije. Zdi se, da vas, vsaj na papirju čaka letos težje delo kot pred tremi leti.
Tudi pot pred tremi leti je bila vse prej kot lahka. Kaunasa in Pireja ne bi rad primerjal. Osredotočimo se na ta trenutek.
Neznank je veliko. Vseeno pa verjetno že pogledujete proti Hrvatom?
Štab se je konkretno pripravil na Hrvaško in Novo Zelandijo. Šele nato bomo pogledovali proti drugi skupini. Moti me, če kdo že govori o finalni tekmi z Grčijo in jo prikazuje za samoumevno. Ne bo nam lahko. Imamo pa vse v svojih rokah.
Kakšno je vaše sodelovanje s športnim direktorjem KZS Sašo Dončićem?
Ta vloga mu je pisana na kožo. Je zelo aktiven. Menim, da je Košarkarska zveza Slovenije storila res dobro potezo. Sašo, s katerim kakovostno sodelujem, je velika pridobitev. Obenem je tudi opomnik, da moramo izkoriščati znanje in izkušnje nekdanjih košarkarjev iz različnih sistemov.
Eden takšnih bi moral biti tudi Goran Dragić, ki se to poletje s poslovilno tekmi upokojuje.
Gogiju bi morali najprej postaviti spomenik. Ne želim zmanjševati vlog vrhunskega selektorja, odličnih igralcev in učinkovite kemije, a protagonist zlatega EuroBasketa 2017 je bil Goran Dragić. Ob tem se strinjam z vami. Velikana s tolikšnim znanjem bi bilo vredno izkoristiti. Vprašanje pa je, kakšni so njegovi načrti, kakšne so njegove ambicije. Vidim, da je aktiven, vrača okolju. Obenem pa je jasno, da po dolgi karieri potrebuje tudi malce poletnega oddiha.
Vaš klubski status ostaja nespremenjen?
Lokomotiv Kuban je imel po koncu lanske sezone možnost prekinitve pogodbe, a so se vodilni v klubu odločili, da z menoj vztrajajo vsaj do leta 2025. Čutim podporo in zaupanje. Tudi sezona je bila uspešna. Ponosen sem predvsem na to, da smo na košarkarski zemljevid postavili veliko mladih košarkarjev. Verjamem tudi, da se bo ta trend nadaljeval. Lokomotiv namreč stavi na mlade domače košarkarje in ima zgrajeno zavidanja vredno akademijo ter vrhunske trenažne pogoje.
V kolikšni meri vas bremeni ruska odrezanost od evropske košarke?
To je brez dvoma največja težava. Verjamem, da bi imel na voljo še boljšo ekipo, če bi košarkarji videli tudi izziv nastopanja v evropskem klubskem tekmovanju. CSKA, Zenit, Unics, Lokomotiv … Tudi evropska košarka je prikrajšana za močne klube. Osebno to zelo obžaluje. A politična situacija je, kakršna pač je.
Spored pripravljalnih tekem:
23. junija: Litva – Slovenija (Vilna, 18.30)
25. junija: Slovenija – Litva (Ljubljana, 18.00)
28. junija: Slovenija – Brazilija (Ljubljana, 20.00)Vse tekme si boste v neposrednem prenosu lahko ogledali na Sportklubu.
Olimpijske kvalifikacije:
2. julija: Slovenija – Hrvaška (Pirej)
4. julija: Slovenija – Nova Zelandija (Pirej)Polfinale in finale bosta 6. in 7. julija.
Olimpijske igre v Parizu bodo na sporedu med 26. julijem in 11. avgustom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje